IZVOR POJMA Izraz relacijska zbirka podatkov izhaja iz matematičnega poimenovanja tabele - relacije. Osnovna enota v relacijski zbirki podatkov je tabela. Vrstica v tabeli opredeljuje geografski objekt, stolpec pa atribut. Večina relacijskih zbirk podatkov je sestavljena iz več tabel. Relacijska struktura podatkov omogoča različne povezave med tabelami, ki jih izvajamo s pomočjo glavnih atributov, tj. primarnega in tujega ključa relacijske tabele. Vsaka tabela v relacijski zbirki podatkov mora imeti primarni ključ ali indeks. To je atribut (skupina atributov), katerega vrednosti morajo biti edinstvene za vsako vrstico v tabeli. Primarni ključ predstavlja identifikator objekta. Tuji ključ v tabeli je atribut (skupina atributov), ki je primarni ključ v neki drugi tabeli. Ujemanje glavnih atributov v različnih tabelah relacijske strukture omogoča relacijsko spajanje. Relacijsko spajanje tabel je pomemben postopek združevanja podatkov v relacijski zbirki podatkov.

IZVEDBA Relacijsko povezavo tabel izvedemo s pomočjo glavnih atributov. Ti so enolično opredeljena imena ali identifikacijska števila. Tabele na zgornji shemi imajo glavne atribute. Zato jih lahko relacijsko združimo. V primeru, da želimo povezati tabelo lastnikov s tabelo predpisanih zneskov za davek, naredimo to s primarnimi ključi v tabelah lastnikov, parcel in davka (atributa Številka parcele in Točke) ter tujega ključa v tabeli parcel (atribut Točke).

NALOGA Koliko atributov bo imela po relacijski združitvi spojena tabela opisana v zgornjem primeru?