Letošnje sušno poletje je znova obudilo razprave o učinkovitem upravljanju z vodami. Obdobje ekstremne suše je sredi letošnjega septembra prekinil ekstrem presežnih količin padavin, ki so povzročile poplave. Ko govorimo o ekstremnih vremenskih pojavih, spomin nanje hitro zbledi – tako v zavesti prebivalstva kot tudi odločevalcev, čeprav bi se morali slednji odzvati sistemsko in dolgoročno. Zato so avtorji prispevka – asist. dr. Matej Radinja, izr. prof. dr. Nataša Atanasova in doc. dr. Primož Banovec – ob letošnjih septembrskih poplavah, bralcem osvežili spomin na še dve neurji, ki sta v dobrem letu prizadeli Ljubljano, in sicer 29. septembra 2021 in 5. julija 2022. Na podlagi dosedanjih meritev in statističnih analiz je imelo septembrsko neurje leta 2021 značilnost dogodka, ki se zgodi redkeje kot enkrat na 250 let, julijsko neurje pa je imelo krajšo povratno dobo 50 let. Vremenski pojavi pa so naključni in ponovitev tovrstnega ali podobnega dogodka lahko doživimo kaj kmalu. Kot napoveduje stroka, bodo intenzivni padavinski dogodki kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši.
Nobena kanalizacija ne more odvesti vse vode, ki med ekstremnim neurjem pade z neba. Zato je treba za padavinsko vodo poskrbeti na mestu nastanka in preprečiti mešanje čiste padavinske vode z odpadno. To je osnovni namen modro-zelene infrastrukture, v praksi pa to pomeni posnemanje naravnih hidroloških procesov (zadrževanje, infiltracija, evapo(transpi)racija). Modro-zeleno infrastrukturo lahko opredelimo kot naravne in polnaravne (od tod zelena) decentralizirane sisteme, namenjene upravljanju s padavinskimi vodami (od tod modra) v mestih, ki hkrati opravljajo širok nabor ekosistemskih storitev in vplivajo na kakovost življenja v naseljih (npr. z zmanjševanjem vpliva vročinskih otokov v mestih).
Uvajanje modro-zelene infrastrukture je pogojeno tudi z razvojem smernic in načrtovalskih orodij, ki strokovnjakom, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora, ponujajo strokovno pomoč. Za uspešno obvladovanje padavinskih voda je treba uporabiti razpoložljiva znanja različnih strok, predvsem pa je pomembno preseči miselnost, da se upravljanje padavinskih voda v naseljih začne in konča s kanalizacijskimi sistemi.
Več lahko preberete v članku na: https://www.delo.si/sobotna-priloga/s-padavinskimi-vodami-se-bomo-morali-nauciti-ravnati/ (celoten članek je na voljo naročnikom).
