Mednarodna poletna šola PLANNED: iskanje rešitev za modro-zeleno infrastrukturo Beograda

Med 30. avgustom in 5. septembrom 2026 je v Beogradu potekala mednarodna poletna šola PLANNED: Rivers and Routes: Rethinking and Enhancing Belgrade’s Blue-Green Infrastructure. Izvedena je bila v okviru programa Erasmus+ Kombinirani intenzivni programi (KIP) pod koordinatorstvom UL FGG in v soorganizaciji Geografske fakultete Univerze v Beogradu. Pred terenskim delom poletne šole je 9. julija potekal tudi virtualni del programa.

Poletne šole so se udeležili študenti in profesorji iz Slovenije, Poljske, Hrvaške in Srbije. UL FGG so zastopali štirje študenti dodiplomskih in magistrskih študijskih programov, doktorski študent ter mag. Matjaž Hribar in izr. prof. dr. Alma Zavodnik Lamovšek kot predavateljica in mentorica. V virtualnem delu je kot predavateljica sodelovala tudi asist. Jana Tovšak.

Za študijski območji sta bila izbrana dva odmevna projekta urbane prenove v Beogradu – Beograd na vodi (Belgrade Waterfront) in Linijski park (Linear Park). Oba posegata na nekdanja industrijska oziroma degradirana območja ter si prizadevata za njihovo preoblikovanje v sodobne mestne prostore in boljšo povezanost mesta z reko. Predvsem projekt Beograd na vodi je zaradi vprašanj, povezanih s transparentnostjo načrtovanja in prilagajanjem urbanističnih pravil interesom investitorjev, predmet kritik, sprožil pa je tudi širšo razpravo o elitizaciji javnega prostora.

V okviru poletne šole so udeleženci obravnavali odpornost mest na podnebne spremembe, vlogo modro-zelene infrastrukture ter kakovost in dostopnost javnega prostora. Posebno pozornost so namenili izzivom, s katerimi se srečuje srbska prestolnica, med drugim povezovanju peš in kolesarskih poti, kakovosti rečnih območij, rabi javnega prostora ter možnostim za izboljšanje kakovosti bivanja.

Študenti geografije, prostorskega načrtovanja, krajinske arhitekture, arhitekture, varstva okolja in vodarstva so v interdisciplinarnih skupinah iskali rešitve za pet izbranih izzivov: pregrevanje javnih prostorov, neizkoriščene možnosti za vključevanje modro-zelene infrastrukture, slabo dostopnost do območij, prostorske ovire in konflikte med različnimi rabami prostora.

Pomemben del poletne šole je predstavljalo terensko delo. Študenti so prostorske pojave in ovire kartirali z mobilno aplikacijo QField, zapisovali opažanja in fotografirali območja. Na podlagi zbranih podatkov so pripravili predloge za izboljšanje prostora, med drugim z umeščanjem elementov modro-zelene infrastrukture, kot so deževni vrtovi, prepustne površine, zadrževalni ribniki in zelene strehe, z renaturacijo rečnih bregov ter z vzpostavitvijo bolj povezane mreže pešpoti in kolesarskih poti. Ena od skupin je med lokalnimi prebivalci in uporabniki prostora izvedla tudi anketo o načinih uporabe območja, kakovosti bivanja in želenih izboljšavah.

Interdisciplinarno delo na konkretnih območjih je študentom omogočilo povezovanje teoretičnega znanja s terenskim delom in načrtovalskimi metodami ter poznavanjem lokalnega prostora. Svoje ugotovitve in predloge so na koncu predstavili tudi predstavnikom mestne uprave, pristojnim za prostorsko načrtovanje.

Poletna šola je tako ponudila priložnost za mednarodno in interdisciplinarno sodelovanje ter praktično delo na aktualnih izzivih urbanega razvoja. Poudarila je tudi pomen celostnega načrtovanja rečnih območij kot pomembnih prostorov za mobilnost, srečevanje in kakovost bivanja v mestu.