DELO OD DOMA V PRVEM VALU EPIDEMIJE COVID-19

(pomlad 2020, izvleček rezultatov glede pogojev za delo od doma)

doc. dr. Gregor Čok, viš. pred. dr. Mojca Foški, asist. dr. Gašper Mrak, doc. dr. Alma Z. Lamovšek

V času 1. vala epidemije korona virusa smo na Katedri za prostorsko planiranje, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, pripravili anketni vprašalnik, s katerim smo želeli preveriti oceno izvedbe dela od doma, ki je bilo predpisano večini delojemalcev v Sloveniji skladno z omejitvami, ki jih je povzročila razglasitev epidemije. Primarni kanal za razpošiljanje anketnega vprašalnika je bil seznam poštnih naslovov zaposlenih na Univerzi v Ljubljani, kar se odraža tudi pri rezultatih ankete.

Anketo je izpolnjevalo 2031 anketirancev, od tega je bilo v celoti izpolnjenih 1895 anketnih vprašalnikov. Anketni vprašalnik je izpolnilo 1263 žensk in 632 moških (slika 1). Kar 89 % anketirancev ima dokončano vsaj višjo šolo ali fakulteto, prevladovali pa sta starostni skupini od 27-44 let (45 %) in 45-64 let (41 %). Glede na status so bili to večinoma zaposleni (86,2 %) (slika 2), ki so zaposleni v terciarnem (17,8 %) in kvartarnem sektorju (76,7 %) (slika 3). Glede na področje dela pa prevladujejo zaposleni v dejavnosti izobraževanja (78,3 %) in v javni upravi (16,3 %). Pri tem se zavedamo, da so rezultati nekoliko odvisni tudi od načina razpošiljanja ankete, kar pomeni, da drugih zaposlenih v terciarnem sektorju, ki so prav tako delali do doma, morda nismo dosegli.

 

Slika 1: Delež anketirancev po spolu

  • ženski 67% 67%
  • moški 33% 33%

n = 1895

Slika 2: Zaposlitveni status anketirancev

  • zaposlen 86,2% 86,2%
  • študent 8,2% 8,2%
  • samozaposlen 2,5% 2,5%
  • drugo 3,1% 3,1%

n = 1895

Slika 3: Delež zaposlenih anketirancev glede na sektor zaposlitve

n = 1681

Anketiranci živijo pretežno v enostanovanjskih stavbah (41,8 %), dvostanovanjskih stavbah (18,5 %) ali stanovanju v večstanovanjski stavbi (37,9 %). Med epidemijo je kar 84,2 % (1595) anketirancev delalo od doma, zato ker so bili v to primorani, 2,3 % jih že sicer delo opravlja na domu, ker imajo registrirano poslovno dejavnost, 8,4 % pa jih je delo še dalje opravljalo na običajnem delovnem mestu pri svojem delodajalcu.

Od tega jih je kar 81,1 % (slika 4), od doma opravilo več kot 85 odstotkov svojih mesečnih delovnih obveznosti (kar 54,7 % jih je odgovorilo, da so od doma opravljali vse delo),  pri čemer jih je 40,5 % del obveznosti opravljajo od doma tudi sicer v obdobju brez epidemije.

Slika 4: Delež odgovorov glede ocene opravljenih mesečnih delovnih obveznosti od doma (v %)

  • 81 – 100 81,1% 81,1%
  • 61 – 80 9,0% 9,0%
  • 41 – 60 7,2% 7,2%
  • 21 – 40 1,8% 1,8%
  • 0 – 20 1,0% 1,0%

n = 1595

Slika 5: Prostor, v katerem so anketiranci izvajali delo od doma

  • delovna soba ali kabinet 39,9% 39,9%
  • dnevna soba 29,8% 29,8%
  • kuhinja / jedilnica 27,4% 27,4%
  • spalnica 21,7% 21,7%
  • otroška soba 6,8% 6,8%
  • drugo 1,9% 1,9%

n = 1595

Večina je to delo opravljala v delovni sobi (39,9 %), v dnevni sobi (29,8 %), kuhinji oz. jedilnici (27,4 %), spalnici (21,7 %) in v otroški sobi 6,8 %. 1,9 % anketirancev pa je navedlo druge prostore, pri čemer so navajali hodnik med spalnicama, kletne prostore, fitnes sobo, sobo za druženje, garažo ter celo vrt in balkon (slika 5).

Rezultati tudi kažejo, da so bili za večino anketirancev delovni pogoji za delo od doma relativno dobri (slika 6), saj je povprečna ocena vseh anketirancev glede ustreznosti dela od doma kar 7,4. Glede na nepredvidljivost situacije je ocena presenetljivo dobra, saj se ljudje niso mogli vnaprej pripraviti na delo od doma. Po drugi strani pa lahko sklepamo, da izobrazbena in poklicna struktura večine anketirancev kažeta na njihovo hitrejšo odzivnost in prilagodljivost, hkrati pa tudi na dovolj kakovostno opremljenost z informacijsko komunikacijsko tehnologijo in ustreznimi bivanjskimi pogoji.

 

Slika 6: Skupna ocena ustreznosti dela od doma

n= 1681

Zlasti stanovalci v večstanovanjskih stavbah so vseeno pogrešali dodatno sobo v stanovanju (33,7 %), lastno zelenico (19,2 %) in vrt za pridelavo zelenjave (15,5 %). Preseneča pa podatek, da jih skoraj polovica (45,6 %) ne pogreša nič od navedenega (slika 7).

Dokaj velik odstotek anketirancev (7,9 %) se je odločil za odgovor drugo, vendar v odgovorih niso navajali prostorske stiske, temveč so se osredotočili bolj na potrebe po boljši informacijsko komunikacijski tehnologiji (čeprav se je eno izmed anketnih vprašanj nanašalo tudi na to), še bolj pa na pomanjkanje socialnih odnosov, pomoč pri varstvu otrok, prenehanje omejitev gibanja ipd.

Slika 7: Prostori, ki so jih anketiranci pogrešali v času dela od doma (možnih je bilo več odgovorov)

  • dodatne sobe v stanovanju 33,7% 33,7%
  • lastno zelenico  19,2% 19,2%
  • lasten vrt za pridelavo zelenjave 15,5% 15,5%
  • večji prostori v stanovanju 14,6% 14,6%
  • lastno dvorišče 13,2% 13,2%
  • terasa 11,5% 11,5%
  • odprte javne površine v bližini doma (npr. park, gozd) 8,8% 8,8%
  • balkon 7,0% 7,0%
  • nič od navedenega 45,6% 45,6%
  • drugo 7,9% 7,9%

n = 1895

Prostorsko so bili odgovori razporejeni po vsej Sloveniji – nekaj odgovorov je bilo celo iz sosednjih držav (slika 8); kljub temu pa so po številu odgovorov bila v ospredju večja mesta (Ljubljana, Maribor in Celje).

Slika 8: Prikaz prostorske razporeditve anketirancev

V anketi v drugem valu epidemije, smo nabor vprašanj razširili tudi na študentsko populacijo. Prav tako smo razširili obseg naslovnikov z namenom, da dosežemo še tisti del zaposlenih, ki niso zaposleni v javni upravi oz. izobraževanju in tudi delajo od doma.

Raziskavo finančno podpira Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost v okviru raziskovalnega programa P2-0227 Geoinformacijska infrastruktura in trajnostni prostorski razvoj Slovenije.