Predmeti na FGG

Uvod v geodezijo - B - GIG - UNI

Letnik izvajanja: 1. letnik
Študijski program: B - Geodezija in geoinformatika (UN)
Izvajalci: nosilec in izvajalec: doc. dr. Miran Kuhar
nosilec in izvajalec: doc. dr. Simona Savšek
asistent: doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren
asistent: doc. dr. Aleš Marjetič
ECTS 6 kreditnih točk
Vsebina predmeta:

Definicije geodezije, organiziranost stroke in kompetence geodeta. Razdelitev geodezije (področja, dejavnosti, naloge, povezava z drugimi vedami). Mednarodna organiziranost geodezije. Kratka zgodovina geodezije Geodezija kot stroka, ki zagotavlja družbeno prostorsko infrastrukturo - geodezija s stališča uporabnika. Merjenje, osnovni pojmi metrologije. Števila kot rezultat merjenja in računanja, pomembne cifre, napake pri numeričnem računanju. Trigonometrija v ravnini in na krogli; uporaba v geodeziji. Zemlja in aproksimacije oblike Zemlje. Vrste koordinat v ravnini, pretvorba koordinat. Smerni kot. Metode določitve položaja točk v ravnini: notranji, zunanji urez, ločni presek.  Geografske koordinate na Zemlji-krogli. Geodetski nalogi na krogli.
Geodetske meritve: uvod v mersko in instrumentalno tehniko, merske enote, merski sistem, merski postopek; pogreški pri merjenju (vzroki in vrste); občutljivost merskega sistema. Osnovi pojmi kot so preizkus in kalibracija merske opreme, justiranje, umerjanje, ločljivost, občutljivost, preciznost, natančnost, zanesljivost, ponovljivost. Merska strategija (merski in računski prostor, geodetska merska tehnikaVrste geodetskih točk in geodetskih mrež. Načini stabilizacije merskih točk. Občutljivost, preizkus in rektifikacija libel. Pomožni merski pribor (stativ, reflektor, grezilo…). Delovanje teodolita, konstrukcijski pogoji, instrumentalni pogreški. Postavitev instrumenta (centriranje in horizontiranje). Merjenje Hz kotov (girusna metoda, viziranje), merjenje zenitnih razdalj. Osnove trigonometričnega višinomerstva. Zagotovitev merskih pogojev.

 

Namen predmeta:

Študent spozna pomen geodezije kot stroke ter področja geodezije, ki so prepoznavna tudi v drugih geoznanostih.
Spozna pomen zajemanja prostorskih podatkov z vidika uporabnika ter uporabnost različnih načinov zajema.
Študent spozna razvoj stroke, merskih postopkov in opreme v kronološkem smislu ter največje dosežke v geodeziji, poleg tega pa se seznani z nekaterimi novimi tehnikami in tehnologijami.
Spozna delovanje teodolita in konstrukcijske pogoje
Zna izvesti meritve s teodolitom in izračunati položaj točk v ravnini.

Kompetence:
Prepozna in razume, katere prostorske podatke uporabniku zagotavljajo posamezna področja geodezije
Razume vzroke in vplive pogreškov pri meritvah
Spozna pomen in vrste geodetskih točk in geodetskih mrež
Zna zagotoviti merske pogoje in uporabiti osnovno mersko opremo za kotne meritve
Spozna osnove trigonometričnega višinomerstva
Razume pomen geografskih koordinat na Zemlji.

Literatura:

 

Berdajs, A., Ulbl M. 2000. Inženirska geodezija, izbrana poglavja, Ljubljana, Zavod IRC.

 

Kogoj, D., Stopar, B. 2006. Geodetska izmera.Gradivo za strokovni izpit iz geodetske stroke, Ljubljana, Inženirska zbornica Slovenije, Matična sekcija geodetov.

 

Dostopno na: http://www.e-prostor.gov.si/fileadmin/ogs/GEODETSKA_IZMERA.pdf

 

Kahmen, H., Faig,W. 1988. Surveying, Berlin, New York, Walter de Gruyter.

 

Učno gradivo v spletni učilnici UL FGG.

 

Kuhar, M. Uvod v geodezijo, prosojnice s predavanj in izbrana poglavja.

Savšek, S. Uvod v geodezijo, prosojnice s predavanj in izbrana poglavja.