| Sodelavci: | Gregor Čok, Alma Zavodnik Lamovšek, Mojca Foški, Gašper Mrak, Jana Tovšak, Gašper Rak, Gorazd Novak, Mateja Škerjanec, Katarina Zabret |
| Trajanje: | 30 mesecev 1.3.2026 – 31.8.2028 |
| Šifra: | SIHR00895 |
| Vodilni partner: | University of Rijeka – Faculty of Engineering |
| Vodja projekta: | Gregor Čok |
| Ostale partnerske organizacije: | Primorsko-Goranska Županija, Izobraževalni inštitut za javno zdravje, Vodni inštitut Josip Juraj Strossmayer, Razvojni center Novo mesto, Inštitut za vode RS, Inštitut za sanitarno inženirstvo |
| Finančni vir: | Interreg SI-HR |
| Ključne besede: | podnebne spremembe, protipoplavni ukrepi, ekstremni dogodki, modeliranje |
Opis:
Projekt „Krepitev odpornosti obmejnih rečnih območij na podnebne spremembe s poudarkom na ekstremnih hidroloških dogodkih“ (STRIVER) je bil razvit kot odziv na vse pogostejše poplave, suše in druge ekstremne hidrološke dogodke, ki se zaradi pospešenih podnebnih sprememb vse intenzivneje pojavljajo v obmejnem prostoru Slovenije in Hrvaške. Ti dogodki ne ogrožajo le prebivalstva, infrastrukture in narave, temveč negativno vplivajo tudi na gospodarske sektorje, kot so kmetijstvo in turizem, pri čemer lahko nastanejo znatni stroški obnove in okrevanja (Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje i prostor, Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022). Projekt se izvaja v okviru Programa Interreg Slovenija–Hrvaška (Prednostna naloga 1 – Zelena in prilagodljiva regija, Specifični cilj 2.4), njegov glavni cilj pa je povečati odpornost obmejnih rečnih območij na ekstremne hidrološke dogodke ter vzpostaviti trajnostne mehanizme za upravljanje podnebnih tveganj v čezmejnem kontekstu.
Ključni cilji:
- Sistematična analiza podnebnih tveganj v čezmejnem območju, s poudarkom na poplavah, suši in drugih ekstremnih hidroloških dogodkih.
- Razvoj inovativnih modelov za spremljanje, napovedovanje in oceno vodostajev z uporabo superračunalniških zmogljivosti.
- Načrtovanje ukrepov za prilagajanje in preprečevanje naravnih nesreč, s posebnim poudarkom na ohranjanju in obnovi naravnih zadrževalnih sistemov (poplavnih ravnic, mokrišč), ohranjanju javnega zdravja.
- Spodbujanje sodelovanja med različnimi sektorji (kmetijstvo, turizem, zdravstvo, prostorsko načrtovanje) in krepitev dvosmerne komunikacije med znanstveno-raziskovalnimi ustanovami, lokalnimi oblastmi in splošno javnostjo.
- Priprava akcijskega načrta, ki bo združil rezultate raziskav in modeliranja, podal priporočila za integrirano upravljanje voda ter postavil temelje za dolgoročno usklajevanje slovenskih in hrvaških deležnikov pri prilagajanju na podnebne spremembe.
Delovni sklopi:
- delovni paket 1: Analiza obstoječega stanja in vzpostavitev čezmejnega sodelovanja
- delovni paket 2: Čezmejni numerični model za analizo tveganja pri ekstremnih hidroloških pojavih
- delovni paket 3: Vrednotenje odpornosti na posledice podnebnih sprememb za družbo in naravo
- delovni paket 4: Akcijski načrt za prilagajanje podnebnim spremembam