| Sodelavci: | Nataša Atanasova, Primož Banovec, Ajda Cilenšek |
| Trajanje: | 24 mesecev 01.11.2024 – 31.10.2026 |
| Šifra: | V1-24022 |
| Vodilni partner: | Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta |
| Vodja projekta: | Tjaša Pogačar |
| Ostale partnerske organizacije: | Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem |
| Finančni vir: |  ARIS
MOPE – Ministrstva za okolje, podnebje in energijo MKRR – Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj |
| Ključne besede: | Podnebne spremembe, prilagajanje, ranljivost, regija, regionalni razvojni program, viri pitne vode, turizem, vodovod, poplave, kmetijstvo, gozdarstvo, plazovitost, zdravje, gospodarstvo, osveščenost, izobraževanje |
Opis:
V Sloveniji je v pripravi strategija prilagajanja na podnebne spremembe (PS), v kateri bodo imele pomembno vlogo regionalne razvojne agencije. Kljub temu, da je Agencija RS za okolje pripravila izračune trendov meteoroloških spremenljivk in projekcije PS do konca stoletja, še ne obstaja regionalna analiza vseh bolj ali manj specifičnih vplivov PS, ki bi za vsako statistično regijo (v nadaljevanju: regijo) izpostavila in sistematično opredelila najpomembnejše posledice. Prav tako so projekcije lahko regijskim odločevalcem nerazumljive. Zato je glavni namen tega ciljnega raziskovalnega projekta pripraviti podlage, ki bodo v nadaljnjih korakih omogočale presojo sektorske ranljivosti ali odpornosti regij na PS in s tem temelj za oblikovanje ustreznih ukrepov za prilagajanje PS v regionalnih akcijskih načrtih. Osnovna metodologija bo zajemala pregled dosedanjih študij in podatkov na področju PS in sektorske ranljivosti v regijah, pri čemer bomo izhajali iz posledic PS, kot so visoke temperature, suše, poplave, plazovitost ipd. Za podrobnejšo obravnavo smo izbrali naslednje sektorje: oskrba s pitno vodo, vodovod, gozdarstvo, kmetijstvo, zdravstvo in turizem. Pregledu obstoječih študij bo sledila nadaljnja analiza sektorjev po regijah, ki bo sledila IPCC metodologiji določanja ranljivosti, vendar zaradi omejenih sredstev ne bo v vseh sektorjih vodila do končne ocene ranljivosti, bodo pa vsaj pripravljene podlage in priporočila, katera regija potrebuje še bolj specifično analizo ranljivosti in za katere sektorje. Omenjena metodologija sledi združevanju izpostavljenosti, občutljivosti in sposobnosti prilagajanja v ranljivost, tveganje pa je opredeljeno glede na spremembo ranljivosti, ki jo pričakujemo zaradi PS. Deloma bomo rezultate in metodologijo črpali tudi iz nacionalnih sektorskih analiz ranljivosti, ki naj bi bile sočasno v pripravi. Ob koncu projekta bodo regionalni razvojnim agencijam na voljo regionalno specifične sektorske podlage z opredeljenimi največjimi vplivi PS in določeno ranljivostjo posameznega sektorja ali z identificiranimi specifičnimi območji, za katere je potrebno v naslednjem koraku izvesti podrobnejšo analizo. Pripravljen bo tudi načrt izobraževanja za glavne regijske akterje.
Ključni cilji:
1) Za vsako regijo bomo identificirali najizrazitejše dosedanje trende podnebnih sprememb in pripravili pregled projekcij podnebnih sprememb zaprihodnost vsaj do obdobja 2041–2070 na podlagi ARSO arhivskih podatkov in projekcij. Vzpostavili bomo matriko, s katero bomo opredelili odnosemed podnebnimi spremenljivkami (npr. temperatura, padavine, …), posledicami podnebnih sprememb (npr. poplave, plazovi, deficit vode, vročinskiotoki …) in izpostavljenimi sektorji (SKD, COFOG). Tem povezavam bomo dodali skupine primernih sektorskih ukrepov za prilagajanje na podnebnespremembe. 2) Na podlagi izdelanih (posplošenih) povezav v cilju (1) bomo v vsaki regiji identificirali zanjo specifične sektorje, na katere bodo imele podnebnespremembe pomembnejši vpliv glede na regionalno specifične družbene, gospodarske in naravne strukture regij in pričakovan vpliv podnebnihsprememb. 3) Za vsako statistično regijo bomo opredelili stopnjo izpostavljenosti podnebnim spremembam, če bodo podatki to omogočali znotraj časovnegaokvirja, pa tudi ranljivost na podnebne spremembe. Ocenili bomo tudi kapaciteto posameznega naslovljenega sektorja za prilagajanje na podnebnespremembe na podlagi razpoložljivih indikatorjev za posamezni sektor. 4) Za vsako regijo bomo analizirali, kako naslavlja vplive podnebnih sprememb v regionalnih razvojnih programih za obdobje 2021–2027 (RRP): ali jetematika podnebnih sprememb sploh omenjena v RRP, vključena med cilje in prioritete ter kateri vplivi podnebnih sprememb so vključeni v RRP; aliso predhodno identificirani pomembnejši vplivi podnebnih sprememb izbrane regije vključeni v njen RRP in kateri ukrepi prilagajanja nanje sopredvideni. Ocenili bomo tudi ustreznost načrtovanih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam na podlagi pripravljenih strokovnih podlag terpodali priporočila za nadaljnje analize in usmeritve pri ukrepih. 5) Analizirali bomo stopnjo ozaveščenosti in znanja na področju načrtovanja in izvajanja ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam mednosilci regionalnega razvoja na regionalni ravni (RRA-ji, člani razvojnih svetov regij in svetov regij, izbrani regijski odbori) in nosilci pooblastil nalokalnem nivoju (župani, občinske uprave).
Delovni sklopi:
DS1: Identifikacija posledic podnebnih sprememb za posamezno statistično regijo (M1-M10) DS2: Identifikacija sektorjev, na katere bodo podnebne spremembe imele v regijah pomemben vpliv, in opredelitev stopnje izpostavljenosti (in ranljivosti) posameznega sektorja ter njegove kapacitete za prilagajanje (M3-M24) DS3: Ocena vključenosti posledic podnebnih sprememb v regionalnih razvojnih programih (M4-M20) DS4: Ocena obstoječe osveščenosti in znanja na področju prilagajanja podnebnim spremembam (M12-22)