Sodelavci: Andrej Vidmar, Robert Klinc, Nina Humar, Mateja Klun, Klaudija Lebar, Katarina Zabret, Tamara Kuzmanić, Matjaž Mikoš, Mojca Šraj
Trajanje: 24 mesecev
1. 9. 2025 – 31. 8. 2027
Šifra: V2-2528
Vodilni partner: Univerza v Ljubljani (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo)
Vodja projekta: Andrej Kryžanowski
Ostale partnerske organizacije:
Finančni vir: logotip ARIS
ARIS; MNVP
Ključne besede: podporni digitalni sistem, poplavna varnost, porušitve vodnih objektov, popis škode

 

Opis:

Pri evidentiranju posledic poplav 2023 na vodnih objektih je bilo ugotovljeno, da je sedanji sistem evidentiranja škode zasnovan tako, da zajema le kvantitativno oceno škode in se ne poglablja v vzroke za nastanek poškodbe in mehanizme razvoja poškodb. V večini primerov tako o samem vzroku za nastanek škode (npr. zagozdeno plavje, neustrezna zasnova objektov in ukrepov, prisotnost živali) ni zabeleženih podatkov ali ti podatki niso dovolj natančni, da bi bilo mogoče zasnovati bolj odporne objekte. Prav tako ni informacij o mehanizmu nastanka poškodb (preplavitev, talna ali bočna erozija, precejanje itd.) in ali gre za direktno ali indirektno škodo. Poznavanje vzroka za nastanek škode je pomemben podatek in informacija pri načrtovanju sanacijskih ukrepov in tudi samih ukrepov protipoplavne zaščite, pri katerih morajo biti objekti zasnovani tako, da ohranjajo polno funkcionalnost pri običajnih obratovalnih razmerah in nuditi zadostno odpornost pri izrednih in izjemnih obratovalnih razmerah, da zagotovijo (omogočijo) varno evakuacijo ljudi iz ogroženih območij v času nastopa izjemnih dogodkov. Poznavanje stanja objektov je pogoj za vzdrževanje funkcionalnosti objektov in izvedbo potrebnih vzdrževalnih ukrepov, razumevanje vzrokov za poškodbe objektov ali njihovo odpoved v času nastopa izjemnih razmer pa osvetli informacije, ki pomembno vplivajo na zasnovo sanacijskih del ali novo načrtovanih objektov in ureditve, izbiro materialov in/ali načina gradnje, to pa pripomore k večji odpornosti objektov za izboljšanje poplavne varnosti.

Ključni cilji:

Prvi cilj tega raziskovalnega projekta je nadgraditev metodologije popisa škode na vodnih objektih in druge infrastrukture zaradi poplav z razširitvijo področja uporabnosti na druge infrastrukturne objekte v območju neposrednih tangenc z vodotoki. Metoda popisa škode temelji na fizičnem popisnem listu, ki zajema relevantne podatke o posameznih škodnih dogodkih oz. odpovedi objektov, s pomočjo katerega se izvaja popis škodnih dogodkov z zajemom tako vrste in obsega poškodb ter škode, kot tudi vzroke in mehanizme za njen nastanek. Drugi cilj tega je izdelava relacijskega modela digitalnega škodnega popisa, ki medsebojno povezuje predmete obdelave (škodne zapise) z dogodki in odnosi med objekti in popisovalci škode. Relacijska baza omogoča medsebojno povezanost podatkov, kar omogoča celovit pregled nad škodnimi dogodki in olajša načrtovanje sanacijskih ukrepov. Tretji cilj je zasnovati in razviti uporabniški vmesnik za vnos rezultatov popisa škode na vodnih in drugih infrastrukturnih objektih, ki bo temeljil na metodologiji popisa škode. Vmesnik bo omogočal digitalni vnos podatkov s terena in potencialno tudi prenos v bazo vodnih objektov VONU. Uporabnost aplikacije bo preverjena na testnih primerih v naravi.

Delovni sklopi:

  • DS 1: Vodenje projekta;
  • DS 2: Nadgraditev metodologije popisa škode na vodnih objektih in druge infrastrukture zaradi poplav; DS 3: Izdelava relacijskega modela digitalnega škodnega popisa;
  • DS 4: Izdelava aplikacije (vmesnika) za popis škode na terenu, ki omogoča direktni digitalni vnos podatkov za evalvacijo škode na objektu;
  • DS 5: Primer praktične uporabe aplikacije v praksi;
  • DS 6: Diseminacija.

Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki

 

Skip to content