Med 7. in 10. septembrom 2026 smo na UL FGG v sodelovanju s Slovenskim inštitutom za standardizacijo (SIST) gostili CEN/TC 442 BIM Summit Ljubljana 2026, večdnevni delovni sestanek vodilnih evropskih in mednarodnih strokovnjakov, ki sodelujejo pri razvoju standardov za digitalizacijo grajenega okolja.
V okviru Summita so potekali sestanki delovnih skupin za informacijsko modeliranje zgradb in digitalizacijo: CEN/TC 442 – Building Information Modelling (BIM) ter ISO/TC 59/SC 13 – Organization and digitization of information about buildings and civil engineering works, including building information modelling (BIM).
Udeležence sta uvodoma pozdravili predstavnica SIST, mag. Mojca Lampič, in dekanja UL FGG, prof. dr. Violeta Bokan-Bosiljkov, ki je izpostavila, da je za fakulteto posebna čast gostiti vrhunske evropske in mednarodne strokovnjake, ki soustvarjajo standarde prihodnosti grajenega okolja, ter pri tem poudarila pomen mednarodnega sodelovanja, povezovanja raziskovanja, izobraževanja ter prakse pri digitalni in zeleni preobrazbi gradbeništva.
Posvet je organiziral izr. prof. dr. Tomo Cerovšek, ki kot predstavnik SIST sodeluje v CEN in ISO BIM WG. Gostovanje Summita standardizacije BIM v Ljubljani predstavlja pomemben prispevek k ugledu UL FGG in Slovenije. Aktivno sodelovanje pri standardizaciji omogoča, da se znanje, izkušnje in potrebe vključijo v pravila, ki bodo oblikovala prihodnost evropskega gradbeništva.
V ospredju strokovnih razprav so bili nadaljnji razvoj standardov za upravljanje informacij z BIM, ISO 19650, raven informacijskih potreb (LOIN), izmenjava informacij, skupna podatkovna okolja (CDE), klasifikacije, digitalni dvojčki, digitalni dnevniki gradbenih objektov, digitalne kompetence ter digitalizacija informacij o gradbenih proizvodih. Posebna pozornost je bila namenjena interoperabilnosti in povezovanju informacij skozi celoten življenjski cikel objektov ter novim izzivom, ki jih za standardizacijo prinaša razvoj novih digitalnih tehnologij in umetne inteligence. Standardizirani, kakovostni in interoperabilni podatki so eden ključnih temeljev dvojnega – digitalnega in zelenega – prehoda, saj omogočajo učinkovitejšo rabo virov, boljše upravljanje in odpornost stavb, infrastrukture ter uveljavljanje načel krožnega gospodarstva v grajenem okolju.

