Dobitniki Prešernovih in drugih nagrad na FGG za leto 2020

V letu 2020 Univerza v Ljubljani praznuje že 101. rojstni dan, ki ga univerza vsako leto obeležuje s Tednom Univerze. Zaradi epidemioloških razmer slavnosti v Tednu Univerze ne bodo potekale v živo, ampak bomo podelitve nagrad prestavili na čas, ko bo to mogoče. Ker nam je pomembno, da izpostavimo posameznice in posameznike, ki so v preteklem letu pomembno prispevali k delovanju in prepoznavnosti Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in s tem celotne Univerze v Ljubljani, prejemnice in prejemnike fakultetnih Prešernovih nagrad, Goljevščkovih nagrad za študente fakultete, nagrad za najboljše študente in pedagoge ter priznanj zaposlenim na fakulteti za leto 2020 predstavljamo preko spleta.

Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo!

Vabimo vas, da si preberete predstavitve posameznikov in njihovih izjemnih dosežkov.

Fakultetno Prešernovo nagrado za študijsko leto 2019/2020 prejmejo:

Jure Starc, za raziskovalno nalogo z naslovom SEIZMIČNI STRESNI TEST STAVBNEGA FONDA UNIVERZE V LJUBLJANI, ki jo je izdelal pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Dolška ter somentorstvom asist. dr. Anžeta Babiča in asist. dr. Jureta Žižmonda.

O avtorju

Avtor naloge Jure Starc je svojo študijsko pot pričel leta 2014 kot študent prve stopnje smer Gradbeništvo. Po uspešnem zaključku je leta 2017 izobraževanje nadaljeval na magistrskem študijskem programu smer Gradbene konstrukcije, katerega je zaključil septembra 2020. Istega leta se je tudi zaposlil na fakulteti kot mladi raziskovalec, kjer pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Dolška razvija modele za krepitev potresne odpornosti skupnosti, ki so osnova razvoj odločitvenih modelov za projektiranje novih in utrditev obstoječih objektov.

O nalogi

V okviru raziskovalne naloge je bil izveden seizmični stresni test stavbnega fonda Univerze v Ljubljani z namenom, da bi ugotovili ogroženost študentov in zaposlenih na UL ter ovrednotili sredstva, ki jih je treba na letni ravni rezervirati za popravilo škode zaradi potresov. Rezultati kažejo, da je potresna odpornost UL nezadostna, saj je srednja povratna doba smrtnega dogodka med študenti le 6 let, pričakovani letni strošek za odpravo škode na stavbnem fondu pa približno 1 milijon evrov, kar je skoraj četrtina vseh sredstev iz razvojnega stebra financiranja UL.

Matija Gerčer za raziskovalno nalogo z naslovom PREDLOG UPORABNIŠKEGA VMESNIKA ZA KATASTER GJI V OKOLJU QGIS, ki jo je izdelal pod mentorstvom izr. prof. dr. Anke Lisec in somentorstvom doc. dr. Matevža Dolenca.

O avtorju

Po končani srednji šoli na I. gimnaziji v Celju je šolanje nadaljeval na Univerzi v Ljubljani Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, in sicer na univerzitetnem študiju geodezije in geoinformatike . Zaradi osredotočenja na študij je dolgoletno igranje košarke opustil in kot hobi vzdrževal le jadralno letenje. Že od osnovnošolskih let je imel vedno izjemen interes tudi za programiranje. Po zaključku študija geodezije in geoinformatike na prvi stopnji je s študijem nadaljeval na Fakulteti za računalništvo in informatiko, prav tako na Univerzi v Ljubljani, kjer želi pridobljena znanja na prvostopenjskem študiju nadgraditi z znanjem računalništva in informatike.

O nalogi

Temeljni izziv raziskovalne naloge je bil preveriti možnosti prilagajanja in razširitve funkcionalnosti odprtih programskih rešitev na področju geografskih informacijskih sistemov (GIS) in prostorskih podatkovnih zbirk za specifične namene. Osredotočili smo se na razvoj uporabniškega vmesnika za prevzemanje in vzdrževanje podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture (GJI), kjer smo razvijali razširitev programske rešitve QGIS. Rezultati raziskovalnega dela so izjemno zanimivi, saj smo uspeli razviti uporabniško rešitev, ki v celoti podpira postopek od prevzemanja, urejanja do vizualizacije podatkov o GJI. Pri tem smo upoštevali tako pravila razvoja odprtokodnih rešitev kot posebne zahteve upravljavcev podatkov o GJI v Sloveniji.

Tadeja Vok za raziskovalno nalogo z naslovom DOLOČANJE VIDNOSTI SATELITOV NA OBZORJU Z DVOVRSTIČNIMI ELEMENTI NORAD, ki jo je izdelala po mentorstvom doc. dr. Polone Pavlovčič Prešeren in somentorstvom prof. dr. Krištofa Oštirja.

O avtorici

Tadeja se je rodila leta 1993 v Murski Soboti. Osnovno šolo je obiskovala v Sv. Juriju ob Ščavnici, zatem pa se vpisala v Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer, ki jo je končala kot zlata maturantka. Po srednji šoli se je vpisala na študij geodezije in geoinformatike na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2016 diplomirala in 2019 magistrirala. Zaključek študija ji je omogočil vrnitev v Prlekijo. Trenutno je zaposlena v podjetju GVO d.o.o. v Mariboru.

O nalogi

Raziskovalna naloga z naslovom »Določanje vidnosti satelitov na obzorju z dvovrstičnimi elementi Norad« obravnava tematiko določitve položajev umetnih vesoljskih objektov ter spremljanje njihove vidnosti na obzorju s poljubnega opazovališča na Zemlji. Kandidatka je najprej problem rešila za situacije določitve položaja z globalnimi navigacijskimi satelitskimi sistemi (GNSS) in ga kasneje nadgradila za uporabo v nalogah daljinskega zaznavanja. Problem zaradi omejenih možnosti sprejema satelitskih signalov je rešila na svojstven način tako, da je na opazovališču določila mogočo vidnost vesoljskih objektov z uporabo enostavne 360°-kamere, povezane z mobilnim telefonom. Nadalje je izdelala program za simulacijo vidnosti satelitov nad poljubno točko na zemeljskem površju in iz fotografij upoštevala zakritost obzorja. Pokazala je, da lahko v primeru oteženih pogojev navigacije hitro in enostavno predvidimo časovne intervale, v katerih je možna določitev položaja z GNSS. Na enak način je pridobila tudi informacije o možnosti zajema podatkov s površja Zemlje s sateliti daljinskega zaznavanja.

Goljevščkovo nagrada za leto 2020 prejmeta:

Simon Lesjak za zaključno delo z naslovom UREDITEV RIBJEGA PREHODA NA DEMŠARJEVEM JEZU NA POLJANSKI SORI, ki jo je izdelal pod mentorstvom doc. dr. Simona Rusjana in somentorstvom viš. pred. mag. Andreja Vidmarja.

O avtorju

Pred kratkim je uspešno zaključil s študijem magistrske stopnje Vodarstva in okoljskega inženirstva. V obdobju študija je znanje in izkušnje pridobil tudi na mednarodni izmenjavi v Portu na Portugalskem ter z opravljanjem različnih del. Vse to mu je pomagalo pri razumevanju okoljskih procesov in vplivov človeških dejavnosti na okolje. Načrtovanje inženirskih rešitev za vzpostavljanje ravnovesja med človekovimi posegi in naravnimi procesi v okolju je izbral tudi za tematiko magistrske naloge.

O nalogi

V magistrski nalogi je obravnavano stanje na Demšarjevem jezu na Poljanski Sori, kjer je potrebno urediti ribji prehod. To predstavlja velik izziv, saj se jez nahaja na iztočnem delu desnega rečnega zavoja, zaradi česar je desna brežina izpostavljena povečanemu toku premeščanja plavin, na nasprotni strani pa je malo razpoložljivega prostora, saj je ob strmi levi brežini že umeščena konstrukcija male hidroelektrarne. V iskanju ustrezne rešitve smo naredili tri variantne predloge.

Žiga Ščukovt za zaključno delo z naslovom POVEZAVA SUŠNIH KAZALNIKOV Z MERITVAMI VODNE BILANCE V TLEH, ki jo je izdelal pod mentorstvom izr. prof. dr. Mojce Šraj in somentorstvom asist. dr. Mire Kobold.

O avtorju

Žiga Ščukovt je rojen v Šempetru pri Gorici leta 1992. Odraščal je v Novi Gorici, kjer je uspešno zaključil Tehniško gimnazijo. Študij ga je pripeljal v Ljubljano. Vpisal se je v prvostopenjski program Vodarstva in komunalnega inženirstva, ki se izvaja na Fakulteti za Gradbeništvo in Geodezijo UL. Prvo stopnjo študija je zaključil v letu 2016, magistriral pa na istoimenskem študiju januarja 2020. Strokovne kompetence je pridobival že tekom študija na Inštitutu za vodarstvo ter ARSO.

O nalogi

V zaključni nalogi je obravnavana suša, ki je kompleksen pojav, povezan s pomanjkanjem vode. Glavni namen naloge je bila vzpostavitev napovedi sušnih dogodkov. Prikazuje povezanost sušnih in hidroloških indeksov, s katerimi bi ob dobrem sistemu alarmiranja, opozarjanja ter s hkratno uporabo omiljevalnih ukrepov lahko posledično zmanjšali negativne posledice suše. Kot zaključek celovite analize sušnih kazalnikov, je v nalogi predlagana shema za spremljanje in napovedovanje suše.

Prejemnika nagrade »priznanje fakultete« sta:

strok. sod. mag. Mojca Premuš

Mag. Mojca Premuš se je na UL FGG zaposlila leta 2004, od leta 2013 je zaposlena kot strokovna sodelavka za področje matematike, od študijskega leta 2015/2016 dalje pa skrbi za pripravo urnika na fakulteti. Priprava urnika je ob upoštevanju številnih smeri študijev, izbirnih predmetov, posebnih želja predavateljev, asistentov ter študentov strokovno izredno zahtevno delo. v letu 2020 je zaradi epidemioloških razmer, omejitev števila študentov v predavalnicah in pouka v izmenah, izdelava dobrega urnika še toliko bolj zapletena. Mag. Mojca Premuš je pri tern delu zelo skrbna in uspešna. S prijaznim in strpnim pristopom skuša uresničiti posamične želje pedagogov, kolikor je to le mogoče. Z uspešnim sodelovanjem s kolegi z drugih članic ali neposredno s pedagogi drugih članic, prispeva k ugledu naše fakultete znotraj Univerze v Ljubljani.

Andrej Vitek

Andrej Vitek že leta uspešno vodi Računalniški center na UL FGG, ki skrbi za nemoteno delovanje računalniške in informacijske opreme ter informacijskih povezav. Kot vodja skrbi za razporejanje in  organizacijo dela, sprejema ključne odločitve glede načrtovanja in razvoja računalniško komunikacijskega sistema. Računalniški center je pod njegovim vodstvom že v preteklih letih vpeljal mnoge rešitve, ki so delovale, in to še predenj so jih v sistem uvedle druge članice univerze.

V letu 2020, ki ga je zaznamoval prilagojen način dela na daljavo, je računalniški center zaposlenim ter študentom UL FGG v zelo kratkem času omogočil nemoteno delo v okviru zmožnosti, kar je bila redka izjema med primerljivimi institucijami v Sloveniji in tudi širše. Ob vseh novih uvedbah je Andrej Vitek kot vodja uspel organizirati odlično delovanje Računalniškega centra, ki je reševal težave s hitro odzivnostjo in v izjemno kratkem času.

Nagrade študentom za izjemne študijske dosežke:

Posebno nagrado za doseženo najvišjo povprečno oceno med vsemi študenti na fakulteti prejme Anja Šinkovec, študentka magistrskega študijskega programa Geodezija in geoinformatika.

Posebno nagrado za študijske dosežke ter za sodelovanje v organih fakultete in obštudijski dejavnosti prejme Vasja Hodnik, študent magistrskega študijskega programa Vodarstvo in okoljsko inženirstvo.

Dobitniki priznanj za najboljšo študentko oz. študenta za študijsko leto 2019-2020 na prvostopenjskih študijskih programih so:

  1. Martina Stopar, Gradbeništvo, 2. letnik
  2. Sara Šopar, Geodezija in geoinformatika, 2. letnik
  3. Laura Rant, Vodarstvo in okoljsko inženirstvo, 2. letnik
  4. Nejc Vrhovec, Operativno gradbeništvo, 3. letnik
  5. Aljaž Hvala, Tehnično upravljanje nepremičnin, 2. letnik

Dobitniki priznanj za najboljšo študentko oz. študenta za študijsko leto 2019-2020 na drugostopenjskih študijskih programih so:

  1. Mario Farič, Gradbeništvo, dodatno leto
  2. Patricija Barbo, Geodezija in geoinformatika, dodatno leto
  3. Blaž Košorok, Vodarstvo in okoljsko inženirstvo, dodatno leto
  4. Nataša Balant, Prostorsko načrtovanje, 2. letnik
  5. Tajda Božič, Stavbarstvo, 2. letnik