Oddelek za geodezijo
Pedagoško in raziskovalno delo Oddelka za geodezijo s svojo vsebino pokriva široko področje geoprostorske znanosti: od geodetske izmere ter drugih oblik zajemanja prostorskih podatkov s senzorji na satelitskih, letalskih in terestričnih platformah, preko obdelave in analize podatkov v sodobnih geoprostorskih informacijskih sistemih, do njihove uporabe v obliki lokacijskih storitev ter v podporo prostorskim odločitvam, vključno s prostorskim načrtovanjem.
Tako imenovano geoprostorsko področje je zaradi močnih družbenih, okoljskih in tehnoloških silnic eno najhitreje rastočih sektorjev v svetovnem merilu. Prostorsko podatkovni ekosistem postaja vse bolj kompleksen in dejstvo, da se preko 80 % naših odločitev posredno ali neposredno nanaša na lokacijo v prostoru, samo še povečuje pomen geoprostorskih podatkov, informacij in geoprostorskih storitev. Zato ni čuditi, da se poklice s področja geodezije in geoinformatike uvršča med poklice prihodnosti.
Sicer pa ima študij geodezije in z geodezijo povezanih področij dolgo tradicijo na Univerzi v Ljubljani, saj so bila geodezija med prvimi, ki jih je Univerza v Ljubljani ponudila slušateljem ob svoji ustanovitvi leta 1919. Z razvojem geodezije in geoinformatike se je seveda naše področje delovanja širilo. Danes je raziskovalno in pedagoško delo organizirano v okviru šestih kateder, ki vsebinsko pokrivajo področja sodobne geodezije, geoinformatike in prostorskega načrtovanja. Raziskovalno delo je sicer organizirano v dveh raziskovalnih programskih skupinah, to sta (I) Geoinformacijska infrastruktura in trajnostni prostorski razvoj Slovenije, in (II) Opazovanje Zemlje in geoinformatika. Pedagoško in raziskovalno delo izvajamo v tesnem sodelovanju z drugimi akademskimi institucijami, raziskovalnimi in vladnimi organizacijami ter podjetji tako v Sloveniji kot na mednarodni ravni.
Na oddelku izvajamo univerzitetni študijski program Geodezija in geoinformatika in magistrski študijski program Geodezija in geoinformatika, visokošolski program Geodetsko inženirstvo in upravljanje nepremičnin ter magistrski program Prostorsko načrtovanje, v okviru doktorskega študija Grajeno okolje pa ponujamo tudi okolje za poglobljeno raziskovanje na področjih našega delovanja. V vseh študijskih programih se prepletajo teoretične vsebine s praktičnimi vajami, vključno s terenskim delom in delavnicami. Tako se študenti pri večini strokovnih predmetov spoznavajo tudi s strojno opremo in programskimi rešitvami, ki jih bodo uporabljali kasneje v praksi. Naš cilj je izobraziti kadre, ki se bodo sposobni spoprijeti z različnimi strokovnimi izzivi, s katerimi se bodo lahko srečali v svojem poklicnem življenju.
Jasno je, da postajajo geoprostorski podatki skupaj s celotno infrastrukturo za pridobivanje in uporabo geoprostorskih informacij eni izmed temeljev delovanja naše družbe. Brez ustreznih informacij ne moremo sprejemati kakovostnih odločitev niti spremljati napredka glede na sprejete razvojne usmeritve, kot sta trajnostni razvoj in pametna specializacija. Vse večja potreba po ustreznih prostorskih informacijah in tehnološki razvoj torej ponujata izjemne priložnosti za našo stroko. Da se bomo uspešno spopadli z vsemi temi izzivi, moramo veliko pozornosti nameniti kakovostnim in standardiziranim rešitvam, ob hkratni skrbi za izobraževanje in vseživljenjsko usposabljanje kadrov. To je tudi temeljno poslanstvo našega oddelka.
Department of Geodetic Engineering
(English Site)
Število diplomantov oddelka za geodezijo skozi zgodovino obstoja področja:
inženirjev geodezije
do leta 2019: inž. geod.,
dipl. inž. geod. in
univ. dipl. inž. geod.
inženirjev geodezije - 1. stopnja (BA)
od leta 2013: dipl. inž. geodezije
magistrov geodezije - 2. stopnja (MA)
od leta 2016: mag. inž. geodezije in geoinformatike
magistrov prostorskega načrtovanja - 2. stopnja (MA)
Število magistrov znanosti in doktorandov oddelka za geodezijo:
magistrov znanosti geodezije
do leta 2019: mag. geodezije
doktorjev znanosti geodezije
do leta 2019
doktorjev znanosti grajeno okolje
od leta 2019: s področja geodezije
Zgodovina razvoja oddelka za geodezijo
Ko smo leta 1919 v Ljubljani dobili svojo univerzo, so se na njej pričeli šolati tudi geodeti, in sicer v okviru študija na dvoletnem zemljemerskem tečaju. Ta oblika šolanja je trajala do leta 1928, ko so ustanovili štiriletni študij kulturno-geodetske usmeritve. Slednjega so leta 1931 zaradi gospodarske in finančne krize ukinili. Številni diplomanti so po letu 1945 prevzeli pedagoško in znanstveno delo na novem geodetskem oddelku Tehniške fakultete.
Petnajstletna prekinitev študija geodezije je v Sloveniji povzročila veliko pomanjkanje akademsko izobraženih strokovnjakov še dolgo po drugi svetovni vojni, ko so prevladovali v stroki pretežno kadri s srednješolsko izobrazbo. V takratnih razmerah se je položaj postopoma izboljšal in v petdesetih letih prejšnjega stoletja so se pričeli zaposlovati prvi diplomanti.
Študij se je takrat postopoma prilagajal potrebam prakse in se konec petdesetih let preoblikoval v geodetsko in komunalno smer. Slednja je v začetku sedemdesetih let prešla pod okrilje gradbeništva. Medtem so uvedli dvostopenjski študij, ga z reformo v drugi polovici šestdesetih let ukinili in spet ga je nadomestil osemsemestrski kontinuiran študij.
Sledilo je še nekaj reform – poleg visokošolskega študija je bil uveden štirisemestrski višješolski študij geodezije pa univerzitetni in visokošolski strokovni študij geodezije itn. Pred leti smo se lotili predelave študijskih programov v smislu bolonjske deklaracije, ki ponovno uvaja tristopenjski študij. Prva generacija se je vpisala na visokošolski stopnji v šolskem letu 2008/09. Isto jesen je začela študirati tudi prva generacija po bolonjski shemi.
Tudi za študij geodezije velja, da mora biti podkrepljen z znanstveno-raziskovalnim delom.
Zbirka geodetskih instrumentov na UL FGG
Oddelek za geodezijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) hrani zbirko geodetskih instrumentov, ki obsega več kot 100 muzejskih predmetov.