Študij 2. stopnje: Geodezija in geoinformatika (MA)

Magistrski študijski program druge stopnje Geodezija in geoinformatika traja dve leti (štiri semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk. Po končanem študiju študent pridobi strokovni naslov MAGISTER INŽENIR GEODEZIJE IN GEOINFORMATIKE oziroma MAGISTRICA INŽENIRKA GEODEZIJE IN GEOINFORMATIKE, z okrajšavo mag. inž. geod. geoinf.

Magistrski študijski program Geodezija in geoinformatika je edini študijski program geodetske smeri v Sloveniji. S pridobitvijo magistrske izobrazbe izpolnijo diplomanti tega študija najzahtevnejši pogoj za pridobitev licence za odgovornega geodeta. Ta licenca jim na široko odpira vrata na geodetski trg dela.

V okviru študija bo študent spoznal tradicionalna načela, nadgrajena z najnovejšimi dognanji sodobnih tehnologij. Seznanjen bo s posebnostmi v Sloveniji in Evropi, ki so nastale kot posledica geografskih, zgodovinskih in družbeno-ekonomskih dejavnikov. S projektnim delom ter z reševanjem problemskih nalog se bo naučil veščin skupinskega dela, poslovanja s strankami in javnega nastopanja ter se postopno vključil tudi v raziskovalno delo. Vsa pridobljena teoretična znanja bo v največji možni meri preskusil na primerih vaj in reševanju zahtevnih nacionalnih ali ozko strokovno usmerjenih problemov in projektov, kar mu bo omogočalo boljši vpogled v reševanje problematik s področij geodezije in geoinformacije in posledično prednost pri nadaljnji strokovni poti po končanem študiju. Prve tri semestre študija gradijo predvsem predmeti, ki na podrobnejši način analizirajo vsa področja geodezije (GNSS in klasična geodetska izmera, fotogrametrija, kartografija, geodetske evidence …). Delo poteka s posredovanjem teoretičnih znanj na predavanjih in seminarjih in pridobivanjem praktičnih izkušenj na vajah. V samem študijskem programu je predlaganih 10 izbirnih predmetov, vključno s športno vzgojo, ki zajemajo različna področja geodezije in geoinformatike. Za dopolnitev praktičnega znanja je v tretjem semestru primerna izbira Terenskega projektnega dela.

Poleg nabora izbirnih predmetov obstoječega študija lahko študenti izbirajo med izbirnimi predmeti UL FGG, kjer se študentom priporoča izbira predmetov s področij komunalne ali prometne infrastrukture ter hidrologije. Lahko pa kot izbirni predmet izberejo tudi predmet ostalih fakultet, članic UL, drugih univerz in visokošolskih zavodov v Sloveniji ali v tujini, kjer se predlagajo vsebine iz prava, ekonomije, uprave, senzorjev, računalništva, tujega jezika, geomorfologije ipd. Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz katerega koli programa s področij geodezije in geoinformatike s poljubne fakultete v Sloveniji ali tujini, če ima UL FGG z njo podpisan ustrezen sporazum. Četrti semester je rezerviran za projektno nalogo in magistrsko delo.

Pri zaposlovanju bodo imeli magistri inženirji geodezije neomejene možnosti predvsem tam, kjer potrebujejo geodetske strokovnjake s polnimi pooblastili (privatna geodetska in gradbena podjetja, državna uprava, svetovalna podjetja …), nekatere pa čaka tudi akademska kariera. Program zagotavlja mednarodno primerljivost, mobilnost in prehodnost ter diplomantu omogoča nadaljevanje študija v Evropi in zaposlitev v Evropski uniji. Z vpeljavo sprotnega študija, razvojem splošnega tutorstva študentov in učiteljev ter tutorstva pri določenih predmetih želimo zagotoviti večjo kakovost študija

razpisnih mest za magistrski študij 2. stopnje Geodezija in geoinformatika (MA)

Temeljni cilji programa

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Geodezija in geoinformatika je usposobiti strokovnjaka, ki bo pridobil poglobljena in usmerjena znanja in veščine iz temeljnih področij geodezije in geoinformatike, glede na izbiro izbirnih predmetov pa še posebej poglobljena znanja iz posameznega področja geodezije in geoinformatike ali iz z geodezijo in geoinformatiko povezanega področja.

V okviru študija bo študent spoznal tradicionalna načela nadgrajena z najnovejšimi dognanji, posredovana na sodoben način, s sodobno tehnologijo. Seznanjen bo tudi z vsemi posebnostmi v Sloveniji ter Evropi, kot posledica posebnih zgodovinskih, družbeno-ekonomskih ali geografskih značilnosti. Z delom v skupinah, projektnim delom in problemskih nalogah se bo privajal dela v skupini, javnega nastopanja ter poslovanja s strankami in se aktivno vključeval v raziskave. Vsa pridobljena teoretična znanja bo v največji možni meri preskusil na primerih vaj in reševanju zahtevnih nacionalnih ali ozko strokovno usmerjenih problemov in projektov, kar mu bo omogočalo lažjo vključitev v prakso po končanem študiju in razumevanje problematik področij geodezije in geoinformatike.

Splošne kompetence

Splošne kompetence, ki jih pridobi diplomant magistrskega študija Geodezija in geoinformatika so:

  • splošna razgledanost in poznavanje akademskih področij in znanstvenih metod dela,
  • razvijanje sposobnosti za postavljanje, raziskovanje, razumevanje in kreativno reševanje problemov, načel in teorij,
  • kritično branje in razumevanje besedil, samostojno pridobivanje znanja in iskanje virov,
  • razvijanje sposobnosti kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,
  • usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov ter za interdisciplinarno povezovanje,
  • razvijanje profesionalne in etične odgovornosti,
  • razvijanje znanstvene pismenosti, javnega nastopanja in sporazumevanja s strankami, posredovanje in podajanje znanja in rezultatov,
  • zmožnost uporabe tujega strokovnega jezika v pisni in govorni komunikaciji, komunikacije v mednarodnih in nacionalnih znanstvenih krogih,
  • zmožnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
  • upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri svojem delu,
  • razvijanje moralno-etničnih meril (poštenost do dela s strankami, nepristranski nasvet, neodvisnost in strokovnost skladno z veljavno zakonodajo),
  • ustvarjanje objektivnega pogleda na okolje in družbo,
  • sprejemanje dolžnosti do strank in delodajalcev ter celotne družbe.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom
Z magistrskim študijskim programom druge stopnje eodezija in geoinformatika pridobi diplomant predvsem naslednje predmetno specifične kompetence:

  • razume vlogo in pomen geodezije v sodobni družbi,
  • samostojno rešuje vse vrste strokovnih in razvojnih nalog s področja geodezije in geoinformatike,
  • razume, uporablja in razvija sodobne geodetske metodologije in tehnologije,
  • načrtuje, organizira, vodi in izvaja geodetska dela pri vzpostavitvi, vzdrževanju in obnovi osnovnega geodetskega sistema,
  • načrtuje, organizira, vodi in izvaja geodetska dela pri detajlni geodetski izmeri,
  • načrtuje, organizira, vodi in izvaja geodetska dela pri graditvi vseh vrst objektov,
  • sodeluje pri načrtovanju, projektiranju, zasnovi in izvedbi posegov v prostor,
  • načrtuje, organizira in vodi in izvaja geodetska dela za potrebe evidentiranja nepremičnin,
  • načrtuje, organizira in vzdržuje geografske, kartografske in zemljiške informacijske sisteme,
  • načrtuje, organizira, vodi in izvaja dela s področja topografije in kartografije,
  • načrtuje, organizira, vodi in izvaja dela s področja fotogrametrije in daljinskega zaznavanja,
  • sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov,
  • usklajuje dela med investitorji, projektanti in izvajalci posegov v prostor,
  • pozna pravni, upravni in ekonomski sistem, pomemben za geodeta,
  • usposobljen je za vodenje geodetskih podjetij,
  • usposobljen je za vodenje javnih služb s področja geodezije (prostora),
  • usposobljen je za vodenje agencij s področja prostora.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V drugostopenjski magistrski študijski program Geodezija in geoinformatika se lahko v skladu s členi 38a, 38b in 41 Zakona o visokem šolstvu ter členom 115 Statuta UL vpiše, kdor je zaključil:

  1. univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika;
  2. visokošolski študijski program prve stopnje Tehnično upravljanje nepremičnin in kot diferencialne izpite opravi predmete univerzitetnega študija prve stopnje Geodezija in geoinformatika: Matematika 2, Fizika in Višja geodezija v skupnem obsegu 20 kreditnih točk; diferencialne izpite lahko opravi kot izbirne predmete v času prvostopenjskega študija ali v dodatnem premostitvenem letu;
  3. visokošolski strokovni študij Geodezija pred uvedbo bolonjskih študijskih programov;
  4. univerzitetni študijski program prve stopnje drugih študijev, pri čemer se mu določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij;
  5. visokošolski študijski program prve stopnje drugih sorodnih (tehničnih in geoznanosti) študijev, pri čemer se mu določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij;
  6. visokošolski strokovni študij drugih sorodnih (tehničnih in geoznanosti) študijev pred uvedbo bolonjskih študijskih programov, pri čemer se mu določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja ter morebitne izkušnje kandidata iz prakse, ki jih je kandidat opravil pred vpisom v magistrski študij.

Obveznosti individualnega premostitvenega programa določi Študijski odbor oddelka za geodezijo glede na manjkajoča znanja kandidata, ki jih ni pridobil pri predhodnem izobraževanju. To velja tudi za vpis študenta iz drugih visokošolskih zavodov v Sloveniji, EU in drugod. Upošteva se tudi dosežena znanja v praksi, vendar največ do 40 % obveznosti.

Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis v magistrske študijske programe II. stopnje na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej.

V primeru omejitve vpisa bodo pogoj ocena študija na dodiplomski oz. prvi stopnji (100 %).

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Geodezija in geoinformatika. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijski odbor oddelka za geodezijo FGG na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj, ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL, 29.5.2007.

Pri priznavanju znanj in spretnosti se:

  • upoštevajo spričevala in druge listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja,
  • ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov,
  • ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),
  • upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.

V primeru, da Študijski odbor oddelka ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis v magistrske študijske programe 2. stopnje na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil z učnimi načrti predpisane obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk po ECTS.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, ki jih določa 153. člen Statuta UL (materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze).

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se študent lahko vpiše v višji letnik, če zbere najmanj 30 kreditnih točk po ECTS. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča Študijski odbor oddelka za geodezijo FGG.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme senat FGG na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijske komisije FGG. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Pogoji za ponavljanje letnika
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Pogoji za dokončanje študija

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS in s tem pridobi strokovni naslov magister inženir geodezije in geoinformatike oziroma magistrica inženirka geodezije in geoinformatike, z. z okrajšavo mag. inž. geod. geoinf.

Prehodi med študijskimi programi

Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Magistrskem študijskem programu druge stopnje Geodezija in geoinformatika (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Prehodi so možni iz študijskih programov druge stopnje in do prenehanja izvajanja tudi iz dodiplomskih univerzitetnih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.

Prošnje kandidatov za prehod v Magistrski študijski program druge stopnje Geodezija in geoinformatika in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za geodezijo. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Magistrskega študijskega programa druge stopnje Geodezija in geoinformatika, se kandidatu dovoli vpis v višji (drugi) letnik na Magistrski študijski program druge stopnje Geodezija in geoinformatika.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UL, FGG, ki ga potrjuje Senat FGG. Podrobnosti so določene s študijskim redom.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Znanje s področja predavanj, ki se preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov in podobno, znaša skupaj največ 30 % skupne ocene.

Znanje s področja seminarjev, seminarskih vaj, laboratorijskih vaj in terenskih vaj ter drugo se lahko preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov, domačih nalog in podobno, znaša skupaj vsaj 70% skupne ocene.

Pri ocenjevanju se skladno s Statutom Univerze v Ljubljani uporablja ocenjevalna lestvica z ocenami:

10 – (91–100 %: odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 – (81–90 %: prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
8 – (71–80 %: prav dobro: solidni rezultati),
7 – (61–70 %: dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
6 – (51–60 %: zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
5 do 1 – (50 % in manj: nezadostno – znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Kandidat uspešno opravi preverjanje znanja, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Predmetnik – Geodezija in geoinformatika (MA) – 2. stopnja

Veljaven za študente, vpisane v 1. letnik študijskega programa, od štud. leta 2017/18

1. letnik

1. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS**
Matematika III 75 5
Geodetski merski sistemi 120 8
Geoinformatika II 60 4
Izravnalni račun III 60 4
Urbanistično načrtovanje 60 4
Satelitska geodezija in navigacija 75 5
2. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS**
Fizikalna geodezija 60 4
Daljinsko zaznavanje in fotogrametrija II 120 8
Analize prostorskih podatkov 60 4
Večpredstavnostna kartografija 105 7
Izbirni predmeti I (FGG ali zunanji) 105 7

2. letnik

3. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS**
Geodezija v inženirstvu II 90 6
Prostorska statistika 60 4
Izbirni predmeti II (FGG ali zunanji) 180 12
Zložba in preurejanje zemljišč 60 4
Managment in organizacijska teorija 60 4
4. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS**
Projektna naloga 150 20
Magistrsko delo 300 10

IZBIRNI PREDMETI

Predmet Kontaktne ure ECTS**
Športna vzgoja 45 3
Terensko projektno delo 60 4
Izbrana poglavja iz prostorskega planiranja 90 6
Geoinformatika III 60 4
Izbrana poglavja iz kartografije 45 3
Bližnjeslikovna fotogrametrija 45 3
Geofizika 45 3
Optimizacija geodetskih tehničnih del 60 4

S študijem sem zelo zadovoljna, saj je močno povezan z aktualnim stanjem geodezije v praksi. Odnos med študenti in profesorji je na magistrskem študiju bolj sproščen. Študenti smo zelo povezani tudi zunaj fakultete, pomagamo si predvsem z izmenjavo študijskih gradiv in ostalih informacij.

Martina Rakuša, 1. letnik GIG MA

Študijski programi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so odlično zagotovilo, da poklicno pot preživiš ob zanimivem delu, med pomembnimi ljudmi in navdihujočimi projekti. Vsi študijski programi so mednarodno akreditirani.