Select Page

Študij 1. stopnje: Gradbeništvo (UN)

Prostor, v katerem živimo, je prepreden z gradbenimi objekti. To niso le stavbe, v katerih živimo in delamo, ampak tudi ceste, tiri in mostovi, ki nas do njih pripeljejo. Prav tako ne smemo pozabiti na energetske objekte in komunalne naprave, ki vse skupaj oskrbujejo.

Zatorej mora biti ta prostor skrbno načrtovan, grajen in urejen, gradbeništvo pa je zaradi nujnosti omenjenih objektov perspektivna dejavnost v vsakem trenutku.

Diplomant univerzitetnega študija prve stopnje Gradbeništvo si pridobi strokovni naslov DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (UN) oziroma DIPLOMIRANA INŽENIRKA GRADBENIŠTVA (UN).

razpisnih mest za redni študij 1. stopnje Gradbeništvo (UN)

Predmetnik – Gradbeništvo – 1. stopnja

Temeljni cilji programa
  • Diplomant dobi trdno temeljno podlago znanj in razumevanja na širšem področju gradbeništva.
  • Diplomant je motiviran za nadaljnji študij na podiplomski stopnji.
  • Diplomant razume ustvarjalen odnos, ki je potreben pri kreiranju grajenega okolja v naravnem ali obstoječem urbanem okolju.
  • Diplomant je dovolj razgledan na širšem področju gradbeništva, da bo sposoben interdisciplinarnega povezovanja različnih področij.
  • Diplomant dobi izobrazbo, primerljivo s sorodnimi študijskimi programi doma in širše v Evropi.
  • Študentu je omogočen prehod na drug soroden dodiplomski študij.
  • Program je usklajen z načeli Bolonjske deklaracije in sledi priporočilom EUCEET in inženirskega združenja FEANI.
  • S prehodnimi pogoji in načinom pedagoškega dela, ki spodbuja sprotni študij, ter sistemom tutorstva zagotoviti dobro prehodnost študentov.
Splošne in predmetno specifične kompetence
Splošne kompetence diplomanta po dokončanem univerzitetnem dodiplomskem študijskem programu Gradbeništvo so zlasti:

  • Sposobnosti za definiranje, razumevanje in ustvarjalno reševanje strokovnih izzivov.
  • Razvijanje sposobnosti kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja.
  • Razvijanje profesionalne odgovornosti in etike.
  • Sposobnost strokovnega sporazumevanja in pisnega izražanja vključno z uporabo tujega strokovnega jezika.
  • Zmožnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije.
  • Usposobljenost za uporabo pridobljenih znanja pri samostojnem reševanju tehničnih problemov v gradbeništvu.
  • Zmožnost iskanja virov, kritične presoje informacij, samostojnega nadgrajevanja pridobljenih znanj in poglabljanja znanja na posameznih specializiranih področjih gradbeništva.
  • Usposobljenost za interdisciplinarno povezovanje.
  • Upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih in ekoloških načel pri svojem delu.

Diplomant prvostopenjskega študija Gradbeništvo pridobi predvsem naslednje predmetno specifične kompetence:

  • Obvladovanje temeljnih teoretičnih znanj, bistvenih za tehnično področje gradbeništva.
  • Obvladovanje temeljnih strokovnih znanj s področja gradbeništva in bistvenih komplementarnih ved (geologija, geodezija, organizacija del, informatika).
  • Temeljna usposobljenost na področju gradbeništva, ki omogoča nadaljevanje študija na drugi stopnji.
  • Zmožnost samostojnega pridobivanja novih veščin.
  • Diplomant je sposoben samostojno opravljati manj zahtevna dela in reševati posamezne dobro definirane naloge v gradbeništvu na področju projektiranja in izvajanja del (tako za stavbe kot gradbene inženirske objekte), urejanja prostora, laboratorijskega preverjanja gradbenih materialov in podobno in je kot tak dober sodelavec v širši strokovni ekipi, praviloma pa ni sposoben samostojnega vodenja projekta.
  • Specifične kompetence so navedene pri posameznih predmetih (glej učne načrte).
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pri vpisu v univerzitetni študijski program Gradbeništvo v šolskem letu 2022/2023 veljajo naslednji vpisni pogoji:

  1. kdor je opravil splošno maturo;
  2. kdor je opravil poklicno maturo v enem od štiriletnih srednješolskih programov elektrotehnik, geodetski tehnik, geotehnik, gradbeni tehnik, grafični tehnik, kemijski tehnik, ladijski strojni tehnik, lesarski tehnik, logistični tehnik, medijski tehnik, metalurški tehnik, plovbni tehnik, strojni tehnik, tehnik elektronskih komunikacij, tehnik mehatronike, tehnik računalništva, tehnik varovanja, in izpit iz splošne mature iz predmeta matematika;
  3. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini. Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis na dodiplomske študijske programe na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej. 

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo:

  • kandidati iz točk (1.) in (3.) izbrani glede na:
    – splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 %
    – splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 %
  • kandidati iz točke (2.) izbrani glede na:
    – splošni uspeh pri poklicni maturi 40 %
    – splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 %
    – uspeh pri maturitetnem izpitu 20 %.
Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Gradbeništvo. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijski odbor oddelka za gradbeništvo UL FGG na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj, ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL, 29. 5. 2007.

Pri priznavanju znanj in spretnosti se:

  • upoštevajo spričevala in druge listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja,
  • ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov,
  • ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),
  • upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.

V primeru, da Študijski odbor oddelka ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Študent se lahko vpiše v drugi letnik, če je do izteka študijskega leta opravil predpisane obveznosti in dosegel 54 kreditnih točk po ECTS iz 1. letnika. Študent se lahko vpiše v tretji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil predpisane obveznosti in dosegel vsaj 54 kreditnih točk po ECTS iz 2. letnika ter opravil vse predpisane obveznosti in dosegel 60 kreditnih točk po ECTS iz 1. letnika.

Izjemoma lahko študent zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in doseženih vsaj 45 kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane upravičene razloge. Upravičeni razlogi so določeni skladno s Statutom UL. O izjemnem vpisu odloča Komisija za reševanje vlog študentov UL FGG.

Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo imamo že vrsto let utečen sistem tutorstva in mentorstva za naše študente. Študentje bodo že od prvega letnika dalje imeli svoje mentorje letnika, prav tako pa manjše skupine študentov tudi svoje tutorje iz vrst pedagogov ali študentov višjih letnikov, ki jim bodo pomagali pri izbiri smeri, izbirnih predmetov in podobno.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme dekan UL FGG na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijskega odbora Oddelka za gradbeništvo UL FGG. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Pogoji za dokončanje študija
Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in diplomskim delom.
Skladno z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih pridobi diplomant ob uspešno zaključenem študiju strokovni naslov: diplomirani/-a inženir/-ka gradbeništva (UN) oziroma z okrajšavo dipl. inž. grad. (UN).
Prehodi med študijskimi programi
Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Gradbeništvo (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Prehodi so možni iz študijskih programov prve stopnje, in do prenehanja izvajanja tudi iz dodiplomskih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.

Prošnje kandidatov za prehod v Univerzitetni študijski program prve stopnje Gradbeništvo in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Gradbeništvo, se kandidatu dovoli vpis v višji letnik na Univerzitetni študijski program prve stopnje Gradbeništvo.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o študiju na prvi in drugi stopnji na UL FGG, ki ga potrjuje Senat FGG.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Deleži vpliva ocene posamezne oblike izvedbe predmeta (predavanja, seminar, vaje) so praviloma enaki deležu ur oblike izvedbe pri predmetu, določenim z učnim načrtom predmeta.

Znanje, prikazano pri sprotnem delu študenta pri predmetu, ki se preverja s pomočjo kolokvijev, delnih izpitov, seminarjev in seminarskih nalog, dnevnikov, praktičnih projektov, domačih projektov in nalog in podobno, prispeva skupaj najmanj 30 % končne skupne ocene.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Podatki o možnostih izbirnih predmetov in mobilnosti

Predvidenih je pet izbirnih predmetov:

  • Dva zunanja izbirna predmeta: v 4. semestru (4 ECTS) in v 6. semestru (8 ECTS) in
  • Izbirni modul v 6. semestru (Hidrotehnika, Komunala, Konstrukcije, Promet in Stavbarstvo), ki jih sestavljajo po trije predmeti v obsegu 5+4+4 ECTS.

Zunanja izbirna predmeta študent lahko izbere na poljubnem študijskem programu na Univerzi. Seznam možnih izbirnih predmetov s področij podjetništva, prava, ekonomije, uprave, tujih jezikov pa je vključen tudi v študijskem programu Gradbeništvo. Na FGG lahko študenti izbirajo tudi med predmeti drugih študijev: Geodezija in geoinformatika, Tehnično upravljanje nepremičnin, Vodarstvo in okoljsko inženirstvo ter Stavbarstvo.

Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija) prenese iz katerega koli programa s področja gradbeništva, če ima UL FGG z izvajalcem tega programa podpisan ustrezen sporazum. Ker mora študent obvezne predmete opraviti na matični ustanovi, je za tako izmenjavo najbolj primeren 6. semester študija.

Kaj dela gradbenik?

Kaj dela gradbenik?

Kaj dela gradbenik?

Kaj dela gradbenik?

Kaj dela gradbenik?

Področja študija

TEMELJNA ZNANJA
Večina gradbene stroke obravnava fizikalne pojave, zato je fizika temeljni predmet, sledi pa ji uporabno obarvana matematika. Med te- meljnimi predmeti najdemo še inženirsko komunikacijo, mehaniko, geologijo, geodezijo, stavbarstvo, gradiva in z vsemi povezano računalništvo.
KONSTRUKCIJSKO INŽENIRSTVO
Za strokovno in odgovorno snovanje funkcionalno in ekonomsko optimalnih, varnih in atraktivnih gradbenih konstrukcij so potrebna znanja s področja materialov, mehanike, zasnove in modeliranja konstrukcij, uporabe računalnikov ter tehnologije gradnje.
KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Študijske vsebine te podrobneje seznanjajo z načrtovanjem, gradnjo, ekonomiko in organizacijskimi vidiki delovanja infrastrukturnih sistemov, komunalno in urbano ekonomiko, vodenjem projektov od sprejetja prostorskega plana do izdaje ustreznih dovoljenj.
GEOTEHNIKA
Da bi lahko pravilno ovrednotili in izkoristili temeljna tla, s katerimi je povezana vsaka gradbena dejavnost, moramo poznati obnašanje zemljin ter teoretične osnove za analize in izračune. Pomemben del geotehnike je raziskovalno delo na terenu in v laboratoriju.
STAVBARSTVO

Sodobne stavbe so osredotočene na uporabnika, dosegajo visoko energijsko učinkovitost, se znajo prilagajati podnebju in podnebnim spremembam in so trajnostne. Študijske vsebine stavbarstva so usmerjene v ta strokovna področja, tako v kontekstu načrtovanja kot prenove stavb.

EKSPERIMENTALNO DELO
Študij gradbeništva je ozko povezan z eksperimentalnim preučevanjem pojavov in lastnosti gradiv in konstrukcij. Eksperimentalno delo na začetku študija se nadaljuje do diplomskega dela, ki ima v primeru z eksperimentalnim delom poseben čar.
HIDROTEHNIKA
V okviru študija hidrotehnike spoznavaš predvsem dinamiko naravnih pojavov, povezanih z vodami. Za njihovo razumevanje potrebujemo vrsto poizkusov v laboratoriju, opazovanja na terenu in poznavanje vpliva ostalih človekovih dejavnosti na vode.
OPERATIVNO GRADBENIŠTVO
Najprej se seznaniš predvsem z metodami načrtovanja na državni, regionalni in lokalni ravni, z nepremičninami in z rabo tal. Nadaljuješ z načrtovanjem strukture naselij in pristopom za načrtovanje razvoja in prenovo mest ter vasi, izboljšanje življenjskih in delovnih razmer v naseljih itn.
PROMET IN PROMETNE GRADNJE
Sodobne prometne povezave morajo ustrezati predvidenim prometnim obremenitvam, trase pa morajo biti izpeljane tako, da z morebi- tnimi negativnimi učinki čim manj prizadenejo okolje. Pri projektiranju cest in železnic je potrebno upoštevati prometnotehnične zahteve, ki pogojujejo varen in sodoben način prometa oziroma transporta.
Študij gradbeništva je dinamičen in od študenta zahteva, da razmišlja s svojo glavo. Pri delu inženirja gradbeništva me najbolj navdihuje, da nosi odgovornost do naravnega in grajenega okolja, uporabnikov ter gospodarstva. Diplomanti s pridobljenim znanjem lahko življenje ljudi spremenijo na bolje.
Dejan Bolarič, 3. letnik GR UN

Študijski programi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so odlično zagotovilo, da poklicno pot preživiš ob zanimivem delu, med pomembnimi ljudmi in navdihujočimi projekti. 

Skip to content

Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

Nastavitve piškotkov na tem spletnem mestu so nastavljene na "dovolite piškotke", da vam omogočijo najboljšo možno izkušnjo brskanja. Če še naprej uporabljate to spletno mesto, ne da bi spremenili nastavitve piškotkov, ali če spodaj kliknete "Sprejmi", se s tem strinjate.

Zapri