Študij 1. stopnje: Gradbeništvo (UN)

Prostor, v katerem živimo, je prepreden z gradbenimi objekti. To niso le stavbe, v katerih živimo in delamo, ampak tudi ceste, tiri in mostovi, ki nas do njih pripeljejo. Prav tako ne smemo pozabiti na energetske objekte in komunalne naprave, ki vse skupaj oskrbujejo.

Zatorej mora biti ta prostor skrbno načrtovan, grajen in urejen, gradbeništvo pa je zaradi nujnosti omenjenih objektov perspektivna dejavnost v vsakem trenutku.

Diplomant univerzitetnega študija prve stopnje Gradbeništvo si pridobi strokovni naslov DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (UN) oziroma DIPLOMIRANA INŽENIRKA GRADBENIŠTVA (UN).

razpisnih mest za redni študij 1. stopnje Gradbeništvo (UN)

Temeljni cilji programa
  • Diplomant dobi trdno temeljno podlago znanj in razumevanja na širšem področju gradbeništva.
  • Diplomant je motiviran za nadaljnji študij na podiplomski stopnji.
  • Diplomant razume ustvarjalen odnos, ki je potreben pri kreiranju grajenega okolja v naravnem ali obstoječem urbanem okolju.
  • Diplomant je dovolj razgledan na širšem področju gradbeništva, da bo sposoben interdisciplinarnega povezovanja različnih področij.
  • Diplomant dobi izobrazbo, primerljivo s sorodnimi študijskimi programi doma in širše v Evropi.
  • Študentu je omogočen prehod na drug soroden dodiplomski študij.
  • Program je usklajen z načeli Bolonjske deklaracije in sledi priporočilom EUCEET in inženirskega združenja FEANI.
  • S prehodnimi pogoji in načinom pedagoškega dela, ki spodbuja sprotni študij, ter sistemom tutorstva zagotoviti dobro prehodnost študentov.
Splošne in predmetno specifične kompetence

Splošne kompetence diplomanta po dokončanem univerzitetnem dodiplomskem študijskem programu Gradbeništvo so zlasti:

  • Sposobnosti za definiranje, razumevanje in ustvarjalno reševanje strokovnih izzivov.
  • Razvijanje sposobnosti kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja.
  • Razvijanje profesionalne odgovornosti in etike.
  • Sposobnost strokovnega sporazumevanja in pisnega izražanja vključno z uporabo tujega strokovnega jezika.
  • Zmožnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije.
  • Usposobljenost za uporabo pridobljenih znanja pri samostojnem reševanju tehničnih problemov v gradbeništvu.
  • Zmožnost iskanja virov, kritične presoje informacij, samostojnega nadgrajevanja pridobljenih znanj in poglabljanja znanja na posameznih specializiranih področjih gradbeništva.
  • Usposobljenost za interdisciplinarno povezovanje.
  • Upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih in ekoloških načel pri svojem delu.

Diplomant prvostopenjskega študija Gradbeništvo pridobi predvsem naslednje predmetno specifične kompetence:

  • Obvladovanje temeljnih teoretičnih znanj, bistvenih za tehnično področje gradbeništva.
  • Obvladovanje temeljnih strokovnih znanj s področja gradbeništva in bistvenih komplementarnih ved (geologija, geodezija, organizacija del, informatika).
  • Temeljna usposobljenost na področju gradbeništva, ki omogoča nadaljevanje študija na drugi stopnji.
  • Zmožnost samostojnega pridobivanja novih veščin.
  • Diplomant je sposoben samostojno opravljati manj zahtevna dela in reševati posamezne dobro definirane naloge v gradbeništvu na področju projektiranja in izvajanja del (tako za stavbe kot gradbene inženirske objekte), urejanja prostora, laboratorijskega preverjanja gradbenih materialov in podobno in je kot tak dober sodelavec v širši strokovni ekipi, praviloma pa ni sposoben samostojnega vodenja projekta.
  • Specifične kompetence so navedene pri posameznih predmetih (glej učne načrte).
Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

V univerzitetni študijski program Gradbeništvo se lahko vpiše:

  1. kdor je opravil splošno maturo;
  2. kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;
  3. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis na dodiplomske študijske programe na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo:

  • kandidati iz točk (1.) in (3.) izbrani glede na:
    – splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 %
    – splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 %
  • kandidati iz točke (2.) izbrani glede na:
    – splošni uspeh pri poklicni maturi 40 %
    – splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 %
    – uspeh pri maturitetnem izpitu 20 %.
Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in dosegel 60 kreditnih točk po ECTS.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, ki jih določa 153. člen Statuta UL (materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze).

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se študent lahko vpiše v višji letnik, če zbere najmanj 45 kreditnih točk po ECTS. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo FGG.

Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo imamo že vrsto let utečen sistem tutorstva in mentorstva za naše študente. Študentje bodo že od prvega letnika dalje imeli svoje mentorje letnika, prav tako pa manjše skupine študentov tudi svoje tutorje iz vrst pedagogov ali študentov višjih letnikov, ki jim bodo pomagali pri izbiri smeri, izbirnih predmetov in podobno.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme senat FGG na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijske komisije FGG. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Pogoji za dokončanje študija

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in diplomskim delom.
Skladno z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih pridobi diplomant ob uspešno zaključenem študiju strokovni naslov: diplomirani/-a inženir/-ka gradbeništva (UN) oziroma z okrajšavo dipl. inž. grad. (UN).

Prehodi med študijskimi programi

Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Gradbeništvo (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Prehodi so možni iz študijskih programov prve stopnje, in do prenehanja izvajanja tudi iz dodiplomskih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.

Prošnje kandidatov za prehod v Univerzitetni študijski program prve stopnje Gradbeništvo in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Gradbeništvo, se kandidatu dovoli vpis v višji letnik na Univerzitetni študijski program prve stopnje Gradbeništvo.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UL, FGG, ki ga potrjuje Senat FGG. Podrobnosti so določene s študijskim redom.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Znanje s področja predavanj, ki se preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov in podobno, znaša skupaj največ 30 % skupne ocene.

Znanje s področja seminarjev, seminarskih vaj, laboratorijskih vaj in terenskih vaj ter drugo se lahko preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov, domačih nalog in podobno, znaša skupaj vsaj 70% skupne ocene.

Pri ocenjevanju se skladno s Statutom Univerze v Ljubljani uporablja ocenjevalna lestvica z ocenami:

10 – (91–100 %: odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 – (81–90 %: prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
8 – (71–80 %: prav dobro: solidni rezultati),
7 – (61–70 %: dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
6 – (51–60 %: zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
5 do 1 – (50 % in manj: nezadostno - znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Kandidat uspešno opravi preverjanje znanja, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Podatki o možnostih izbirnih predmetov in mobilnosti

Predvidenih je pet izbirnih predmetov:

  • Dva zunanja izbirna predmeta: v 4. semestru (4 ECTS) in v 6. semestru (5 ECTS) in
  • Izbirni modul v 6. semestru (Hidrotehnika, Komunala, Konstrukcije, Promet in Stavbarstvo), ki jih sestavljajo po trije predmeti v obsegu 5+4+4 ECTS.

Zunanja izbirna predmeta študent lahko izbere na poljubnem študijskem programu na Univerzi. Seznam možnih izbirnih predmetov s področij podjetništva, prava, ekonomije, uprave, tujih jezikov pa je vključen tudi v študijskem programu Gradbeništvo. Na FGG lahko študenti izbirajo tudi med predmeti drugih študijev: Geodezija in geoinformatika, Tehnično upravljanje nepremičnin, Vodarstvo in okoljsko inženirstvo ter Stavbarstvo.

Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija) prenese iz katerega koli programa s področja gradbeništva, če ima UL FGG z izvajalcem tega programa podpisan ustrezen sporazum. Ker mora študent obvezne predmete opraviti na matični ustanovi, je za tako izmenjavo najbolj primeren 6. semester študija.

Predmetnik – Gradbeništvo – 1. stopnja

Veljaven za študente, vpisane v 1. letnik študijskega programa v štud. letih od 2014/15 naprej
1. letnik
1. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Uvod v gradbeništvo 45 3
Fizika 135 9
Gradiva 120 8
Matematika I 150 10
2. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Matematika II 120 8
Inženirska komunikacija 45 3
Računalništvo in informatika 60 4
Osnove statike in dinamike 135 9
Stavbarstvo I 90 6
2. letnik
3. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Tehnologija 75 5
Ceste 90 6
Trdnost 150 10
Hidromehanika 75 5
Urejanje prostora 60 4
4. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Geodezija 60 4
Mehanika tal in inženirska geologija 105 7
Organizacija gradbenih del in poslovanje 90 6
Statika linijskih konstrukcij 90 6
Stavbarstvo II 45 3
1. izbirni predmet (UL FGG ali zunanji) 60 4
3. letnik
5. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Jeklene konstrukcije 90 6
Inženirska hidrotehnika 90 6
Osnove potresnega inženirstva 60 4
Betonske konstrukcije 120 8
Geotehnika 90 6
6. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
2. izbirni predmet (UL FGG ali zunanji) 120 8
1. predmet modula 75 5
2. predmet modula 60 4
3. predmet modula 60 4
Praktično usposabljanje 34 4
Diplomsko delo 120 8
Predmeti modulov
Predmeti modulov
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Modul Konstrukcije
Ploskovne konstrukcije 75 5
Masivne konstrukcije 60 4
Lesene konstrukcije 60 4
Modul Hidrotehnika
Hidravlika 75 5
Hidrologija 60 4
Osnove zdravstvene hidrotehnike 60 4
Modul Promet
Železnice 75 5
Prometno inženirstvo 60 4
Geografski informacijski sistemi 60 4
Modul Komunala
Komunalno gospodarstvo 75 5
Upravljanje stavbnih zemljišč 60 4
Komunalne naprave 60 4
Modul Stavbarstvo
Uvod v načrtovanje stavb 75 5
Elementi gradbene fizike** 60 4
Prenova stavb** 60 4
Bioklimatsko načrtovanje** 60 4
Vodenje projektov** 60 4
Skupni izbirni predmeti
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Športna vzgoja 60 4
Angleščina za gradbeništvo in geodezijo 60 4
Podjetništvo 60 4
Pravica gradnje in gradbena pogodba 60 4
Upravni postopek in upravni spor 60 4
Digitalno načrtovanje 60 4
Od ideje do gradbenega objekta1 75 5

* Obremenitev študenta je 60 ECTS/leto, kar ustreza 1800 ur/leto: ure vključujejo
kontaktne ure in samostojno delo.
** Pri modulu Stavbarstvo študent izbere dva predmeta izmed štirih.
1 Predmet je namenjen študentom drugih fakultet.

Področja študija

TEMELJNA ZNANJA

Večina gradbene stroke obravnava fizikalne pojave, zato je fizika temeljni predmet, sledi pa ji uporabno obarvana matematika. Med te- meljnimi predmeti najdemo še inženirsko komunikacijo, mehaniko, geologijo, geodezijo, stavbarstvo, gradiva in z vsemi povezano računalništvo.

KONSTRUKCIJSKO INŽENIRSTVO

Za strokovno in odgovorno snovanje funkcionalno in ekonomsko optimalnih, varnih in atraktivnih gradbenih konstrukcij so potrebna znanja s področja materialov, mehanike, zasnove in modeliranja konstrukcij, uporabe računalnikov ter tehnologije gradnje.

KOMUNALNO GOSPODARSTVO

Študijske vsebine te podrobneje seznanjajo z načrtovanjem, gradnjo, ekonomiko in organizacijskimi vidiki delovanja infrastrukturnih sistemov, komunalno in urbano ekonomiko, vodenjem projektov od sprejetja prostorskega plana do izdaje ustreznih dovoljenj.

EKSPERIMENTALNO DELO

Študij gradbeništva je ozko povezan z eksperimentalnim preučevanjem pojavov in lastnosti gradiv in konstrukcij. Eksperimentalno delo na začetku študija se nadaljuje do diplomskega dela, ki ima v primeru z eksperimentalnim delom poseben čar.

HIDROTEHNIKA

V okviru študija hidrotehnike spoznavaš predvsem dinamiko naravnih pojavov, povezanih z vodami. Za njihovo razumevanje potrebujemo vrsto poizkusov v laboratoriju, opazovanja na terenu in poznavanje vpliva ostalih človekovih dejavnosti na vode.

OPERATIVNO GRADBENIŠTVO

Najprej se seznaniš predvsem z metodami načrtovanja na državni, regionalni in lokalni ravni, z nepremičninami in z rabo tal. Nadaljuješ z načrtovanjem strukture naselij in pristopom za načrtovanje razvoja in prenovo mest ter vasi, izboljšanje življenjskih in delovnih razmer v naseljih itn.

GEOTEHNIKA

Da bi lahko pravilno ovrednotili in izkoristili temeljna tla, s katerimi je povezana vsaka gradbena dejavnost, moramo poznati obnašanje zemljin ter teoretične osnove za analize in izračune. Pomemben del geotehnike je raziskovalno delo na terenu in v laboratoriju.

PROMET IN PROMETNE GRADNJE

Sodobne prometne povezave morajo ustrezati predvidenim prometnim obremenitvam, trase pa morajo biti izpeljane tako, da z morebi- tnimi negativnimi učinki čim manj prizadenejo okolje. Pri projektiranju cest in železnic je potrebno upoštevati prometnotehnične zahteve, ki pogojujejo varen in sodoben način prometa oziroma transporta.

Študij gradbeništva je dinamičen in od študenta zahteva, da razmišlja s svojo glavo. Pri delu inženirja gradbeništva me najbolj navdihuje, da nosi odgovornost do naravnega in grajenega okolja, uporabnikov ter gospodarstva. Diplomanti s pridobljenim znanjem lahko življenje ljudi spremenijo na bolje.

Dejan Bolarič, 3. letnik GR UN

Študijski programi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so odlično zagotovilo, da poklicno pot preživiš ob zanimivem delu, med pomembnimi ljudmi in navdihujočimi projekti. Vsi študijski programi so mednarodno akreditirani.