Študij 2. stopnje: Gradbeništvo (MA)

Magistrski študijski program Gradbeništvo druge stopnje traja dve leti (štiri semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk. Po končanem študiju študent pridobi strokovni naslov MAGISTER INŽENIR GRADBENIŠTVA oziroma MAGISTRICA INŽENIRKA GRADBENIŠTVA, z okrajšavo mag. inž. grad.

Študijski program vključuje naslednje smeri:

  • Gradbene konstrukcije znotraj katere so predmeti organizirani v štirih modulih: Interdisciplinarni projektni študij računalniško podprtega projektiranja konstrukcij, Masivne konstrukcije, Jeklene konstrukcije in Mednarodni magistrski modul Inženirsko modeliranje / Computational Engineering
  • Geotehnika – hidrotehnika, in
  • Nizke gradnje znotraj katere so predmeti organizirani v štirih modulih: Komunalno inženirstvo, Organizacija – informatika, Prometno inženirstvo in Projekt.

Diploma magistrskega študijskega programa druge stopnje Gradbeništvo odpira pot do licence za projektiranje in gradnjo najzahtevnejših stavb ter inženirskih objektov. Cilj študija je usposobiti strokovnjaka s poglobljenim temeljnim znanjem na širšem področju gradbeništva, predvsem z usmerjenim znanjem na ožjih področjih izbrane študijske smeri. Smeri študija se po vsebinah ločijo že od prvega semestra, s široko možnostjo izbirnih predmetov pa študent poleg predmetov izbrane smeri posluša tudi nabor predmetov drugih smeri po lastni izbiri, kar mu omogoča specializacijo in pripravo za nadaljevanje študija po programih na tretji stopnji.

V okviru študija bo študent spoznal tradicionalna načela, nadgrajena z najnovejšimi dognanji, posredovana na sodoben način, s sodobno tehnologijo. Z delom v skupinah, projektnim delom in reševanjem problemskih nalog se bo privajal javnega nastopanja ter poslovanja s strankami in se aktivno vključeval v raziskave. Vsa pridobljena teoretična znanja bo preskusil na primerih vaj ter pri reševanju zahtevnih teoretičnih ali strokovno usmerjenih problemov in projektov. Vse to mu bo omogočalo lažjo vključitev v prakso po končanem študiju ter razumevanje izzivov na različnih področjih gradbeništva.

razpisnih mest za magistrski študij 2. stopnje Gradbeništvo (MA)

Temeljni cilji programa

Temeljni cilj Magistrskega študijskega programa Gradbeništvo je usposobiti strokovnjaka, ki bo pridobil poglobljena in usmerjena znanja in sposobnosti iz temeljnih področij gradbeništva, glede na izbiro smeri in izbirnih predmetov pa še posebej poglobljena znanja iz posameznega področja gradbeništva ali z gradbeništvom povezanega področja.

V okviru študija bo študent spoznal tradicionalna načela nadgrajena z najnovejšimi dognanji, posredovana na sodoben način, s sodobno tehnologijo. Seznanjen bo tudi z vsemi posebnostmi v Sloveniji ter Evropi, kot posledica posebnih zgodovinskih, družbeno-ekonomskih ali geografskih značilnosti. Z delom v skupinah, projektnim delom in problemskih nalogah se bo privajal dela v skupini, javnega nastopanja ter poslovanja s strankami in se aktivno vključeval v raziskave. Vsa pridobljena teoretična znanja bo v največji možni meri preskusil na primerih vaj in reševanju zahtevnih teoretičnih ali strokovno usmerjenih problemov in projektov, kar mu bo omogočalo lažjo vključitev v prakso po končanem študiju in razumevanje problematik področij gradbeništva. Študent osvoji potrebna poglobljena in usmerjena znanja iz temeljnih naravoslovnih in računalniško-informacijskih predmetov, znanja iz temeljnih predmetov gradbene stroke in specifična znanja iz strokovnih gradbenih predmetov. V okviru smeri in izbirnih predmetov je študentu omogočena specializacija in tudi priprava za nadaljevanje študija po programih na tretji stopnji.

Cilj programa je zagotoviti mednarodno primerljivost, mobilnost in prehodnost, diplomantu pa omogočiti nadaljevanje študija v Evropi in zaposlitev znotraj Evropske unije. Program je usklajen z minimalnimi zahtevami združenja FEANI in s tem z akreditacijo programa za naziv Euro-ing. Cilj je tudi povečati prehodnost študentov in zagotoviti večjo kakovost, in sicer z vpeljavo sprotnega študija, z razvojem splošnega tutorstva študentov in učiteljev ter tutorstva pri določenih predmetih. Pridobljena znanja študent povezuje s prakso v okviru dvotedenskega praktičnega usposabljanja v gradbenih in sorodnih podjetjih, ki predstavljajo tudi ciljna zaposlitvena področja.
Rezultat tako zasnovanega programa je diplomant s poglobljenim teoretičnim in poglobljenim strokovnim znanjem, ki je zaposljiv in samostojno opravlja tudi najzahtevnejše strokovne in razvojne naloge s področja gradbeništva v Sloveniji in Evropi.

Splošne kompetence

Splošne kompetence, ki jih pridobi diplomant magistrskega študija Gradbeništva so:

  • splošna razgledanost in poznavanje akademskih področij in znanstvenih metod dela,
  • razvijanje sposobnosti za postavljanje, raziskovanje, razumevanje in kreativno reševanje problemov, načel in teorij,
  • kritično branje in razumevanje besedil, samostojno pridobivanje znanja in iskanje virov,
  • razvijanje sposobnosti kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,
  • usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov ter za interdisciplinarno povezovanje,
  • razvijanje profesionalne in etične odgovornosti,
  • razvijanje znanstvene pismenosti, javnega nastopanja in sporazumevanja s strankami, posredovanje in podajanje znanja in rezultatov,
  • zmožnost uporabe tujega strokovnega jezika v pisni in govorni komunikaciji, komunikacije v mednarodnih in nacionalnih znanstvenih krogih,
  • zmožnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
  • upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri svojem delu,
  • razvijanje moralno-etničnih meril (poštenost do dela s strankami, nepristranski nasvet, neodvisnost in strokovnost skladno z veljavno zakonodajo),
  • ustvarjanje objektivnega pogleda na okolje in družbo.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

Z magistrskim študijskim programom druge stopnje Gradbeništva pridobi diplomant predvsem naslednje predmetno specifične kompetence:

  • temeljna in specifična strokovna znanja s področja gradbeništva: predvsem s področja projektiranja, organiziranja, upravljanja, vodenja in izvajanja gradbenih del in gradbene proizvodnje, gradbene informatike, ekologije, prostorskega načrtovanja, urejanja prostora in okoljske politike,
  • samostojno celostno projektiranje zahtevnih gradbenih objektov,
  • samostojno vodenje projektov na področju gradbeništva,
  • razumevanje medsebojnih vplivov tehničnih in okoljskih problemov in sposobnost oblikovanja in konstruiranja okolju prijaznih gradbenih objektov,
  • opravljanje zahtevnih nalog s področja gradbeništva samostojno in znotraj skupine v prvi alineji opisanih dejavnosti,
  • organizacija, vodenje in izvajanje razvojne dejavnosti na področju gradbeništva,
  • obvladanje temeljnega znanja s področja gradbeništva (naravoslovne vede, matematika, informatika, mehanika, gradiva), sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in sposobnost aplikacije pridobljenih znanj,
  • uporaba znanja na specializiranih področjih gradbeništva (hidrotehnično inženirstvo, gradbene konstrukcije, komunalno inženirstvo, organizacija – informatika in prometno inženirstvo),
  • razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanost med njenimi poddisciplinami,
  • uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov, najpogosteje uporabljenih v praksi na področju gradbeništva in
  • vodenje gradbenih in sorodnih podjetij in služb.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V drugostopenjski magistrski študijski program Gradbeništva se lahko v skladu s členi 38a, 38b in 41 Zakona o visokem šolstvu in členom 115 Statuta UL vpiše, kdor je končal:

  1. študijski program prve stopnje gradbeništva, ki obsega celotno vsebinsko področje gradbeništva,
  2. študijski program prve stopnje s področja operativnega gradbeništva, prometa ali drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 KT – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij,
  3. visokošolski strokovni študijski program po starem programu s področja gradbeništva,
  4. visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 KT, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.

Študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, določi Študijski odbor oddelka za gradbeništvo UL FGG glede na različnost strokovnega področja.

Podrobnejši pogoji, ki jih je določil Študijski odbor Oddelka za Gradbeništvo

Kandidati, ki so zaključili visokošolski študijski program prve stopnje s področja operativnega gradbeništva ali prometa morajo kot dodatno obveznost opraviti izpita iz predmetov Matematika II in Trdnost na prvostopenjskem študiju UN Gradbeništvo.

Kandidati, ki so zaključili študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, morajo za vpis na 2. stopnjo študija Gradbeništvo opraviti študijske obveznosti v minimalnem skupnem obsegu 25 ECTS iz predmetnih področij, navedenih v spodnji preglednici, od tega vsaj 5 ECTS iz študijske smeri, na katero se kandidat vpisuje. Pri presoji vsebinske ustreznosti študijskih obveznosti, opravljenih zunaj UL FGG, se vrši primerjava s spodnjimi predmeti iz prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Gradbeništvo na UL FGG.

SKUPNI PROGRAM ≥18 ECTS
Gradiva (8 ECTS) ≥6
Matematika II (8 ECTS) ≥6
Trdnost (10 ECTS) ≥8
SMER KONSTRUKCIJE
Statika gradbenih konstrukcij (6 ECTS) ≥5
SMER NIZKE GRADNJE
Ceste (6 ECTS) ali
Komunalno gospodarstvo (5 ECTS) ali
Organizacija gradbenih del in poslovanje (6 ECTS)
≥5
SMER GEOTEHNIKA – HIDROTEHNIKA
Geotehnika (6 ECTS) ali
Inženirska hidrotehnika (6 ECTS)
≥5
SKUPNO ≥25 ECTS

Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis v magistrske študijske programe II. stopnje na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej. V primeru omejitve vpisa bo pogoj ocena študija na 1. stopnji.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Gradbeništvo. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijski odbor oddelka za gradbeništvo UL FGG na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj, ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL, 29. 5. 2007.

Pri priznavanju znanj in spretnosti se:

  • upoštevajo spričevala in druge listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja,
  • ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov,
  • ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),
  • upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.

V primeru, da Študijski odbor oddelka ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil z učnimi načrti predpisane obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk po ECTS.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, ki jih določa 153. člen Statuta UL (materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze).

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se študent lahko vpiše v višji letnik, če zbere najmanj 30 kreditnih točk po ECTS. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča Študijski odbor oddelka za gradbeništvo UL FGG.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme senat FGG na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijskega odbora Oddelka za gradbeništvo FGG. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Pogoji za dokončanje študija

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS in s tem pridobi strokovni naslov magister inženir / magistrica inženirka gradbeništva oz. z okrajšavo mag. inž. grad.

Prehodi med študijskimi programi

Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Magistrskem študijskem programu druge stopnje Gradbeništvo (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Prehodi so možni iz študijskih programov druge stopnje in do prenehanja izvajanja tudi iz dodiplomskih univerzitetnih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.

Prošnje kandidatov za prehod v Magistrski študijski program druge stopnje Gradbeništvo in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Magistrskega študijskega programa druge stopnje Gradbeništvo, se kandidatu dovoli vpis v višji (drugi) letnik na Magistrski študijski program druge stopnje Gradbeništvo.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UL, FGG, ki ga potrjuje Senat FGG. Podrobnosti so določene s študijskim redom.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Znanje s področja predavanj, ki se preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov in podobno, znaša skupaj največ 30 % skupne ocene.

Znanje s področja seminarjev, seminarskih vaj, laboratorijskih vaj in terenskih vaj ter drugo se lahko preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov, domačih nalog in podobno, znaša skupaj vsaj 70% skupne ocene.

Pri ocenjevanju se skladno s Statutom Univerze v Ljubljani uporablja ocenjevalna lestvica z ocenami:

10 – (91–100 %: odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 – (81–90 %: prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
8 – (71–80 %: prav dobro: solidni rezultati),
7 – (61–70 %: dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
6 – (51–60 %: zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
5 do 1 – (50 % in manj: nezadostno - znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Kandidat uspešno opravi preverjanje znanja, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Predmetnik – Gradbeništvo – 2. stopnja

Predmetnik smeri Gradbene konstrukcije za vpisane v 1. letnik od štud. leta 2014/15

1. letnik

1. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Matematika 3 75 5
Numerične metode 60 4
Gradbena fizika 45 3
Nelinearna mehanika 90 6
Statika gradbenih konstrukcij 75 5
Zasnova gradbenih konstrukcij 45 3
Izbirni predmet I (UL FGG ali zunanji) 60 4
2. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Prenova in preizkušanje konstrukcij 75 5
Nelinearna analiza konstrukcij 75 5
Računalniško integrirana graditev 75 5
Verjetnostni račun in statistika 60 4
Geotehnika visokih gradenj 105 7
Praktično usposabljanje 34 4

2. letnik

3. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Vodenje projektov 60 4
Dinamika gradbenih konstrukcij in potresno inženirstvo 105 7
Izbrana poglavja iz masivnih konstrukcij 90 6
Jeklene konstrukcije 75 5
Verjetnostne metode in zanesljivost konstrukcij 60 4
Izbirni predmet II 60 4
4. semester
Magistrski moduli GRADBENE KONSTRUKCIJE
Modul »Interdisciplinarni projektni študij računalniško podprtega projektiranja konstrukcij«
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Interdisciplinarni seminar računalniško podprtega projektiranja konstrukcij 150 10
Informacijska in komunikacijska tehnologija za projektno delo 60 4
Izbirni predmet s področja GK 90 6
Magistrsko delo 150 10
Modul »Masivne konstrukcije«
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Seminar iz projektiranja masivnih konstrukcij 150 10
Izbirni predmet I s področja GK 90 6
Izbirni predmet II s področja GK 60 4
Magistrsko delo 150 10
Modul »Jeklene konstrukcije«
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Seminar iz projektiranja jeklenih konstrukcij 150 10
Izbirni predmet I s področja GK 90 6
Izbirni predmet II s področja GK 60 4
Magistrsko delo 150 10
Mednarodni magistrski modul Inženirsko modeliranje (izvaja se v angleškem jeziku)
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Numerično modeliranje trdnin 90 6
Povezani problemi 60 4
Modeliranje geotehničnih konstrukcij 75 5
Numerične metode v dinamiki tekočin 75 5
Magistrsko delo 150 10

Izbirni predmeti

IZBIRNI STROKOVNI PREDMETI SMERI GRADBENE KONSTRUKCIJE (GK)
Predmet Kontaktne ure ECTS*
S PODROČJA NUMERIČNEGA MODELIRANJA
Numerično modeliranje trdnin 90 6
Povezani problemi 60 4
S PODROČJA GRADBENI MATERIALI
Tehnologija materialov na osnovi mineralnih veziv 90 6
Napredna gradiva 60 4
S PODROČJA STAVBARSTVA
Napredni materiali 60 4
Pametna hiša 90 6
OSTALI IZBIRNI STROKOVNI PREDMETI (GK)
Požarna varnost 90 6
Prednapeti beton 90 6
Sovprežne konstrukcije 60 4
Inženirske lesene konstrukcije 60 4
Lupinaste konstrukcije 60 4
S PODROČJA GEOTEHNIKE
Mehanika kamnin in podzemni objekti 90 6
Modeliranje geotehničnih konstrukcij 90 6
Predmetnik smeri Geotehnika Hidrotehnika za vpisane v 1. letnik od štud. leta 2014/15

1. letnik

1. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Matematika 3 75 5
Numerične metode 60 4
Geotehnika nizkih gradenj 60 4
Hidravlično modeliranje 105 7
Hidrološko modeliranje 90 6
Izbirni predmet I 60 4
2. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Potresno inženirstvo 75 5
Modeliranje geotehničnih konstrukcij 90 6
Numerično modeliranje trdnin 90 6
Projektiranje gradbenih konstrukcij 60 4
Verjetnostni račun in statistika 60 4
Izbirni predmet II GH 75 5

2. letnik

3. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Vodenje projektov 60 4
Urejanje vodotokov 120 8
Hidrotehnični objekti 120 8
Eksperimentalne metode v geotehniki 90 6
Izbirni predmet III GH 60 4
4. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Praktično usposabljanje 34 4
Hudourništvo 90 6
Pobočni procesi 60 4
Mehanika kamnin in podzemni objekti 90 6
Magistrsko delo 150 10

Izbirni predmeti

IZBIRNI STROKOVNI PREDMETI SMERI GEOTEHNIKA HIDROTEHNIKA
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Hidravlični stroji in naprave 60 4
Vodne moči 60 4
Numerične metode v dinamiki tekočin 75 5
Geotehnika okolja 75 5
Predmetnik smeri Nizke gradnje za vpisane v 1. letnik od štud. leta 2014/15

1. letnik

1. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Matematika 3 75 5
Numerične metode 60 4
Geotehnika nizkih gradenj 120 8
Zagotavljanje in kontrola kakovosti 60 4
Operativno planiranje in spremljanje projektov 75 5
Izbirni predmet I (FGG ali zunanji) 60 4
2. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Gospodarjenje z nepremičninami 75 5
Projektiranje gradbenih konstrukcij 60 4
Inteligentni transportni sistemi 60 4
Optimizacijske metode v gradbeništvu 60 4
Računalniško integrirana graditev 75 5
Verjetnostni račun in statistika 60 4
Praktično usposabljanje 34 4

2. letnik

3. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Vodenje projektov 60 4
Mehanizacija in tehnologija gradnje cest 105 7
Mestne prometne površine 75 5
Informacijsko modeliranje zgradb 90 6
Izbirni predmet II 60 4
Izbirni predmet III 60 4
4. semester
Magistrski modul KOMUNALNO INŽENIRSTVO
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Komunalno in stanovanjsko gospodarstvo 90 6
Vodovod in kanalizacija 150 10
Projekt iz komunalne infrastrukture 60 4
Magistrsko delo 150 10
Magistrski modul ORGANIZACIJA INFORMATIKA
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Procesno modeliranje in informacijski sistemi 60 4
Izbrana poglavja iz gradbene informatike 90 6
Management v gradbeništvu 60 4
Organizacijska priprava gradnje 90 6
Magistrsko delo 150 10
Magistrski modul PROMETNO INŽENIRSTVO
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Projektiranje cest 45 3
Seminar iz cest 105 7
Projektiranje železnic 45 3
Seminar iz železnic 105 7
Magistrsko delo 150 10
Magistrski modul PROJEKT
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Projekt iz gradbene informatike 60 4
Projekt iz prometne infrastrukture 120 8
Projekt iz komunalnega gospodarstva 60 4
Projekt iz organizacijske priprave gradnje 60 4
Magistrsko delo 150 10

Izbirni predmeti

IZBIRNI PREDMETI NIZKE GRADNJE
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Teorija prometnega toka in analiza kapacitivnosti 60 4
Prometna ekologija 60 4
Planiranje gradnje in vzdrževanja prometnic 60 4
Stvarno pravo 60 4
Urbanistično načrtovanje 60 4
Vrednotenje nepremičnin 60 4
Projektiranje in gradnja jeklenih stavb 60 4

Opravljam delo vodilnega inženirja za izgradnjo proizvodnih predorov v severnokanadskem rudniku urana Cigar Lake, enem izmed tehnično najzahtevnejših in tehnološko najbolje podprtih rudnikov na svetu. S pomočjo odličnega in zelo širokega teoretičnega znanja, ki se ga pridobil na UL FGG, ter izkušenj pri gradnji predorov na slovenskem avtocestnem križu sem kot vodilni član ekipe mednarodnih strokovnjakov veliko prispeval k temu, da je rudnik po 26 letih nenehnih težav in visokih finančnih vložkov začel s proizvodnjo urana.

Jure Klopčič

Študijski programi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so odlično zagotovilo, da poklicno pot preživiš ob zanimivem delu, med pomembnimi ljudmi in navdihujočimi projekti. Vsi študijski programi so mednarodno akreditirani.