Select Page

Študij 2. stopnje: Gradbeništvo (MA)

Magistrski študijski program Gradbeništvo druge stopnje traja dve leti (štiri semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk. Po končanem študiju študent pridobi strokovni naslov MAGISTER INŽENIR GRADBENIŠTVA oziroma MAGISTRICA INŽENIRKA GRADBENIŠTVA, z okrajšavo mag. inž. grad.

Študijski program vključuje naslednje smeri:

  • Gradbene konstrukcije znotraj katere so predmeti organizirani v štirih modulih: Interdisciplinarni projektni študij računalniško podprtega projektiranja konstrukcij, Masivne konstrukcije, Jeklene konstrukcije in Mednarodni magistrski modul Inženirsko modeliranje / Computational Engineering
  • Informacijsko modeliranje zgradb – BIM A+, 
  • Geotehnika – hidrotehnika, in
  • Nizke gradnje znotraj katere so predmeti organizirani v štirih modulih: Komunalno inženirstvo, Organizacija – informatika, Prometno inženirstvo in Projekt.

Diploma magistrskega študijskega programa druge stopnje Gradbeništvo odpira pot do licence za projektiranje in gradnjo najzahtevnejših stavb ter inženirskih objektov. Cilj študija je usposobiti strokovnjaka s poglobljenim temeljnim znanjem na širšem področju gradbeništva, predvsem z usmerjenim znanjem na ožjih področjih izbrane študijske smeri. Smeri študija se po vsebinah ločijo že od prvega semestra, s široko možnostjo izbirnih predmetov pa študent poleg predmetov izbrane smeri posluša tudi nabor predmetov drugih smeri po lastni izbiri, kar mu omogoča specializacijo in pripravo za nadaljevanje študija po programih na tretji stopnji.

V okviru študija bo študent spoznal tradicionalna načela, nadgrajena z najnovejšimi dognanji, posredovana na sodoben način, s sodobno tehnologijo. Z delom v skupinah, projektnim delom in reševanjem problemskih nalog se bo privajal javnega nastopanja ter poslovanja s strankami in se aktivno vključeval v raziskave. Vsa pridobljena teoretična znanja bo preskusil na primerih vaj ter pri reševanju zahtevnih teoretičnih ali strokovno usmerjenih problemov in projektov. Vse to mu bo omogočalo lažjo vključitev v prakso po končanem študiju ter razumevanje izzivov na različnih področjih gradbeništva.

razpisnih mest za magistrski študij 2. stopnje Gradbeništvo (MA)

Kaj dela gradbenik?

Kaj dela gradbenik?

Kaj dela gradbenik?

Kaj dela gradbenik?

Kaj dela gradbenik?

Temeljni cilji programa
Temeljni cilj Magistrskega študijskega programa Gradbeništvo je usposobiti strokovnjaka, ki bo pridobil poglobljena in usmerjena znanja in sposobnosti iz temeljnih področij gradbeništva, glede na izbiro smeri in izbirnih predmetov pa še posebej poglobljena znanja iz posameznega področja gradbeništva ali z gradbeništvom povezanega področja.

V okviru študija bo študent spoznal tradicionalna načela nadgrajena z najnovejšimi dognanji, posredovana na sodoben način, s sodobno tehnologijo. Seznanjen bo tudi z vsemi posebnostmi v Sloveniji ter Evropi, kot posledica posebnih zgodovinskih, družbeno-ekonomskih ali geografskih značilnosti. Z delom v skupinah, projektnim delom in problemskih nalogah se bo privajal dela v skupini, javnega nastopanja ter poslovanja s strankami in se aktivno vključeval v raziskave. Vsa pridobljena teoretična znanja bo v največji možni meri preskusil na primerih vaj in reševanju zahtevnih teoretičnih ali strokovno usmerjenih problemov in projektov, kar mu bo omogočalo lažjo vključitev v prakso po končanem študiju in razumevanje problematik področij gradbeništva. Študent osvoji potrebna poglobljena in usmerjena znanja iz temeljnih naravoslovnih in računalniško-informacijskih predmetov, znanja iz temeljnih predmetov gradbene stroke in specifična znanja iz strokovnih gradbenih predmetov. V okviru smeri in izbirnih predmetov je študentu omogočena specializacija in tudi priprava za nadaljevanje študija po programih na tretji stopnji.

Cilj programa je zagotoviti mednarodno primerljivost, mobilnost in prehodnost, diplomantu pa omogočiti nadaljevanje študija v Evropi in zaposlitev znotraj Evropske unije. Program je usklajen z minimalnimi zahtevami združenja FEANI in s tem z akreditacijo programa za naziv Euro-ing. Cilj je tudi povečati prehodnost študentov in zagotoviti večjo kakovost, in sicer z vpeljavo sprotnega študija, z razvojem splošnega tutorstva študentov in učiteljev ter tutorstva pri določenih predmetih. Pridobljena znanja študent povezuje s prakso v okviru dvotedenskega praktičnega usposabljanja v gradbenih in sorodnih podjetjih, ki predstavljajo tudi ciljna zaposlitvena področja.
Rezultat tako zasnovanega programa je diplomant s poglobljenim teoretičnim in poglobljenim strokovnim znanjem, ki je zaposljiv in samostojno opravlja tudi najzahtevnejše strokovne in razvojne naloge s področja gradbeništva v Sloveniji in Evropi.

Splošne kompetence
Splošne kompetence, ki jih pridobi diplomant magistrskega študija Gradbeništva so:

  • splošna razgledanost in poznavanje akademskih področij in znanstvenih metod dela,
  • razvijanje sposobnosti za postavljanje, raziskovanje, razumevanje in kreativno reševanje problemov, načel in teorij,
  • kritično branje in razumevanje besedil, samostojno pridobivanje znanja in iskanje virov,
  • razvijanje sposobnosti kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,
  • usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov ter za interdisciplinarno povezovanje,
  • razvijanje profesionalne in etične odgovornosti,
  • razvijanje znanstvene pismenosti, javnega nastopanja in sporazumevanja s strankami, posredovanje in podajanje znanja in rezultatov,
  • zmožnost uporabe tujega strokovnega jezika v pisni in govorni komunikaciji, komunikacije v mednarodnih in nacionalnih znanstvenih krogih,
  • zmožnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
  • upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri svojem delu,
  • razvijanje moralno-etničnih meril (poštenost do dela s strankami, nepristranski nasvet, neodvisnost in strokovnost skladno z veljavno zakonodajo),
  • ustvarjanje objektivnega pogleda na okolje in družbo.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

Z magistrskim študijskim programom druge stopnje Gradbeništva pridobi diplomant predvsem naslednje predmetno specifične kompetence:

  • temeljna in specifična strokovna znanja s področja gradbeništva: predvsem s področja projektiranja, organiziranja, upravljanja, vodenja in izvajanja gradbenih del in gradbene proizvodnje, gradbene informatike, ekologije, prostorskega načrtovanja, urejanja prostora in okoljske politike,
  • samostojno celostno projektiranje zahtevnih gradbenih objektov,
  • samostojno vodenje projektov na področju gradbeništva,
  • razumevanje medsebojnih vplivov tehničnih in okoljskih problemov in sposobnost oblikovanja in konstruiranja okolju prijaznih gradbenih objektov,
  • opravljanje zahtevnih nalog s področja gradbeništva samostojno in znotraj skupine v prvi alineji opisanih dejavnosti,
  • organizacija, vodenje in izvajanje razvojne dejavnosti na področju gradbeništva,
  • obvladanje temeljnega znanja s področja gradbeništva (naravoslovne vede, matematika, informatika, mehanika, gradiva), sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in sposobnost aplikacije pridobljenih znanj,
  • uporaba znanja na specializiranih področjih gradbeništva (hidrotehnično inženirstvo, gradbene konstrukcije, komunalno inženirstvo, organizacija – informatika in prometno inženirstvo),
  • razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanost med njenimi poddisciplinami,
  • uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov, najpogosteje uporabljenih v praksi na področju gradbeništva in
  • vodenje gradbenih in sorodnih podjetij in služb.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V drugostopenjski magistrski študijski program Gradbeništvo se lahko vpiše, kdor je zaključil:

a) študijski program prve stopnje gradbeništva, ki obsega celotno vsebinsko področje gradbeništva,
b) študijski program prve stopnje s področja operativnega gradbeništva, prometa ali drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 KT – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij,
c) visokošolski strokovni študijski program po starem programu s področja gradbeništva,
d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 KT, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.

Študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, določi Študijski odbor oddelka za gradbeništvo UL FGG glede na različnost strokovnega področja.

Podrobnejši pogoji, ki jih je določil Študijski odbor Oddelka za Gradbeništvo

Kandidati, ki so zaključili visokošolski študijski program prve stopnje s področja operativnega gradbeništva ali prometa morajo kot dodatno obveznost opraviti izpita iz predmetov Matematika II in Trdnost na prvostopenjskem študiju UN Gradbeništvo.

Kandidati, ki so zaključili študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, morajo za vpis na 2. stopnjo študija Gradbeništvo opraviti študijske obveznosti v minimalnem skupnem obsegu 25 ECTS iz predmetnih področij, navedenih v spodnji preglednici, od tega vsaj 5 ECTS iz študijske smeri, na katero se kandidat vpisuje. Pri presoji vsebinske ustreznosti študijskih obveznosti, opravljenih zunaj UL FGG, se vrši primerjava s spodnjimi predmeti iz prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Gradbeništvo na UL FGG.

SKUPNI PROGRAM ≥18 ECTS
Gradiva (8 ECTS) ≥6
Matematika II (8 ECTS) ≥6
Trdnost (10 ECTS) ≥8
SMER GRADBENE KONSTRUKCIJE
Statika gradbenih konstrukcij (6 ECTS) ≥5
SMER BIM A+
Inženirska komunikacija (3 KT)
Računalništvo in informatika (4 KT) ≥5
SMER NIZKE GRADNJE
Ceste (6 ECTS) ali
Komunalno gospodarstvo (5 ECTS) ali
Organizacija gradbenih del in poslovanje (6 ECTS)
≥5
SMER GEOTEHNIKA – HIDROTEHNIKA
Geotehnika (6 ECTS) ali
Inženirska hidrotehnika (6 ECTS)
≥5
SKUPNO ≥25 ECTS

Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis v magistrske študijske programe II. stopnje na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej. V primeru omejitve vpisa bo pogoj ocena študija na 1. stopnji.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Gradbeništvo. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijski odbor oddelka za gradbeništvo UL FGG na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj, ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL, 29. 5. 2007.

Pri priznavanju znanj in spretnosti se:

  • upoštevajo spričevala in druge listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja,
  • ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov,
  • ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),
  • upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.

V primeru, da Študijski odbor oddelka ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil z učnimi načrti predpisane obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk po ECTS.

Izjemoma lahko študent zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in doseženih vsaj 40 kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane upravičene razloge. Upravičeni razlogi so določeni skladno s Statutom UL. O izjemnem vpisu odloča Komisija za reševanje vlog študentov UL FGG.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Pogoji za dokončanje študija

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS.

Prehodi med študijskimi programi
Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Magistrskem študijskem programu druge stopnje Gradbeništvo (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Prehodi so možni iz študijskih programov druge stopnje in do prenehanja izvajanja tudi iz dodiplomskih univerzitetnih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.

Prošnje kandidatov za prehod v Magistrski študijski program druge stopnje Gradbeništvo in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Magistrskega študijskega programa druge stopnje Gradbeništvo, se kandidatu dovoli vpis v višji (drugi) letnik na Magistrski študijski program druge stopnje Gradbeništvo.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o študiju na prvi in drugi stopnji na UL FGG, ki ga potrjuje Senat FGG.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Deleži vpliva ocene posamezne oblike izvedbe predmeta (predavanja, seminar, vaje) so praviloma enaki deležu ur oblike izvedbe pri predmetu, določenim z učnim načrtom predmeta.

Znanje, prikazano pri sprotnem delu študenta pri predmetu, ki se preverja s pomočjo kolokvijev, delnih izpitov, seminarjev in seminarskih nalog, dnevnikov, praktičnih projektov, domačih projektov in nalog in podobno, prispeva skupaj najmanj 30 % končne skupne ocene.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Predmetnik – Gradbeništvo – 2. stopnja

Opravljam delo vodilnega inženirja za izgradnjo proizvodnih predorov v severnokanadskem rudniku urana Cigar Lake, enem izmed tehnično najzahtevnejših in tehnološko najbolje podprtih rudnikov na svetu. S pomočjo odličnega in zelo širokega teoretičnega znanja, ki se ga pridobil na UL FGG, ter izkušenj pri gradnji predorov na slovenskem avtocestnem križu sem kot vodilni član ekipe mednarodnih strokovnjakov veliko prispeval k temu, da je rudnik po 26 letih nenehnih težav in visokih finančnih vložkov začel s proizvodnjo urana.
Jure Klopčič

Študijski programi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so odlično zagotovilo, da poklicno pot preživiš ob zanimivem delu, med pomembnimi ljudmi in navdihujočimi projekti. Študijski program je mednarodno akreditiran.

Skip to content

Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

Nastavitve piškotkov na tem spletnem mestu so nastavljene na "dovolite piškotke", da vam omogočijo najboljšo možno izkušnjo brskanja. Če še naprej uporabljate to spletno mesto, ne da bi spremenili nastavitve piškotkov, ali če spodaj kliknete "Sprejmi", se s tem strinjate.

Zapri