Diplomant študija Geodetsko inženirstvo in upravljanje nepremičnin (prej Tehnično upravljanje nepremičnin) pridobi pregledna temeljna znanja s področij geodezije, geoinformatike, prostorskega načrtovanja, nepremičnin ter upravljanja nepremičnin (zemljiška renta, cene nepremičnin, prenos lastništva, financiranje in investiranje v nepremičnine, vrednotenje nepremičnin) skupaj z osnovnimi znanji povezanimi z upravljanjem nepremičnin, kot sta ekonomija in pravo nepremičnin. V okviru izbirnih vsebin lahko študent glede na svoje interese znanje dodatno poglobil na posameznih povezanih področjih.

V okviru študija spozna študent tradicionalna načela in znanja obravnavanih področij, nadgrajena z najnovejšimi dognanji, podana na sodoben način, s sodobno tehnologijo. Seznanjen bo tudi z vsemi posebnostmi v Sloveniji ter Evropi, kot posledicami posebnih zgodovinskih, družbenoekonomskih ali geografskih značilnosti. Z delom v skupinah, projektnim delom in z reševanjem problemskih nalog se privaja delu v skupini, javnega nastopanja ter poslovanja s strankami. Vsa pridobljena teoretična znanja v največji možni meri preskusi na primerih vaj in stvarnih primerih uporabe, kar mu omogoča lažjo vključitev v prakso po končanemštudiju.

Cilj študija Geodetsko inženirstvo in upravljanje nepremičnin je hkrati tudi osvojiti zadosten obseg temeljnih inženirskih vsebin, ki omogočajo razvoj abstraktnega mišljenja in uspešno nadaljevanje študija na različnih programih druge stopnje.

Splošne kompetence, ki jih pridobi diplomant študija Geodetsko inženirstvo in upravljanje nepremičnin so:

• splošna razgledanost in poznavanje akademskih področij,
• razvijanje sposobnosti za definiranje, razumevanje in ustvarjalno reševanje problemov, načel in teorij,
• kritično opazovanje in razumevanje stanja v prostoru, načrtov, besedil, samostojno pridobivanje znanja in iskanje virov,
• razvijanje sposobnosti kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,
• usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov,
• razvijanje profesionalne in etične odgovornosti,
• razvijanje jezikovne in številčne pismenosti, javnega nastopanja in sporazumevanja s strankami,
• zmožnost uporabe tujega strokovnega jezika v pisni in govorni komunikaciji,
• zmožnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
• usposobljenost za interdisciplinarno povezovanje;
• upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri svojem delu,
• razvijanje visokih moralno-etničnih meril (poštenost do dela s strankami, nepristranski nasvet, neodvisnost in strokovnost skladno z veljavno zakonodajo),
• ustvarjanje objektivnega pogleda na okolje in družbo,
• sprejemanje dolžnosti do strank in delodajalcev ter celotne družbe.

S programom Geodetsko inženirstvo in upravljanje nepremičnin diplomant pridobi predvsem naslednje predmetno specifične kompetence:

• pozna vlogo in pomen upravljanja nepremičnin v trajnostno naravnani družbi ob podpori geodezije in geoinformatike,
• samostojno rešuje vse vrste tipičnih praktičnih nalog s področja evidentiranja podatkov v večnamenski kataster,
• razume in strokovno uporablja sodobne geodetske tehnologije in metodologije v korist nastajanju in vzdrževanju zbirk podatkov,
• evidentira lastništvo in druge pravice na nepremičninah,
• vrednoti in ocenjuje različne vrednosti nepremičnin, kot so: tržna in netržna vrednost, naložbena oz. davčna vrednost, vrednost glede na rabo in podobno,
• evidentira ter vzdržuje zbirke podatkov za potrebe obdavčenja nepremičnin,
• pozna in tolmači pomen, obliko, kakovost, vire, pridobivanje in zajem prostorskih podatkov za potrebe urbanega in ruralnega prostorskega načrtovanja in določitve rabe zemljišč,
• sodeluje pri pripravi prostorskih aktov (upravljanje prostora),
• sodeluje pri načrtovanju, zasnovi in izvedbi posegov v prostor,
• načrtuje, organizira, vodi in izvaja geodetska dela pri detajlni geodetski izmeri,
• načrtuje, organizira, vodi in izvaja geodetska dela pri graditvi manj zahtevnih objektov,
• izvaja geodetsko-tehnična dela v okviru upravnih postopkov za potrebe evidentiranja nepremičnin,
• opravlja in vzdržuje geografske, kartografske in zemljiške informacijske sisteme,
• pripravlja kartografske prikaze prostorskih podatkov,
• usklajuje dela med investitorji, projektanti in izvajalci posegov v prostor,
• pozna osnove pravnega in upravnega sistema, pomembne za geodeta in za upravljanje ter evidentiranje prostora,
• usposobljen je za vodenje manjših nepremičninskih in geodetskih podjetij,
• se zaveda pomena načel trajnosti pri načrtovanju in izvedbi geodetskih in gradbenih del ter trajnostnega ravnanja s prostorom in naravnimi viri.

Pogoji za vpis na visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Geodetsko inženirstvo in upravljanje nepremičnin so skladni s členoma 38 in 38b Zakona o visokem šolstvu ter 115 členom Statuta Univerze v Ljubljani. V študijski program se lahko vpiše:

1. kdor je uspešno opravil zaključni izpit v štiriletnem srednješolskem programu;
2. kdor je uspešno opravil poklicno maturo;
3. kdor je uspešno opravil maturo;
4. kdor je uspešno opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis na dodiplomske študijske programe na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:

• splošni uspeh pri zaključnem izpitu ali (poklicni) maturi 60 %,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 %.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje Geodetsko inženirstvo in upravljanje nepremičnin. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijski odbor Oddelka za geodezijo UL FGG na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj, ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL, 29.5.2007.

Pri priznavanju znanj in spretnosti se:

• upoštevajo spričevala in druge listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja,
• ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov,
• ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjemali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),
• upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.

V primeru, da Študijski odbor Oddelka za geodezijo UL FGG ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik – velja za vpis v š. l. 2025/2026 dalje

Študent se lahko vpiše v drugi letnik, če je do izteka študijskega leta opravil predpisane obveznosti in dosegel 52 kreditnih točk po ECTS iz 1. letnika. Študent se lahko vpiše v tretji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil predpisane obveznosti in dosegel vsaj 50 kreditnih točk po ECTS iz 2. letnika ter opravil vse predpisane obveznosti in dosegel 60 kreditnih točk po ECTS iz 1. letnika.

Izjemoma lahko študent zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in doseženih vsaj 45 kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane upravičene razloge. Upravičeni razlogi so določeni skladno s Statutom UL. O izjemnem vpisu, odloča Študijski odbor Oddelka za geodezijo UL FGG.

Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo imamo že vrsto let utečen sistem mentorstva in tutorstva za svoje študente. Študentje bodo že od prvega letnika dalje imeli svoje mentorje letnika, prav tako pa manjše skupine študentov tudi svoje tutorje iz vrst pedagogov ali študentov višjih letnikov, ki jim bodo pomagali pri izbiri smeri, izbirnih predmetov in podobno.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme senat UL FGG na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijske komisije UL FGG. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Pogoji za ponavljanje letnika
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

 

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in diplomskim delom.

Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih in je diplomirani inženir geodezije (VS) ali diplomirana inženirka geodezije (VS) oz. z okrajšavo dipl. inž. geod. (VS).

Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje Geodetsko inženirstvo in upravljanje nepremičnin (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Prehodi so možni iz študijskih programov prve stopnje, iz višješolskih študijskih programov in do prenehanja izvajanja tudi iz dodiplomskih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.

Prošnje kandidatov za prehod v Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
Geodetsko inženirstvo in upravljanje nepremičnin in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za geodezijo. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje
Geodetsko inženirstvo in upravljanje nepremičnin, se kandidatu dovoli vpis v višji letnik na Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Geodetsko inženirstvo in upravljanje nepremičnin.

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o študiju na prvi in drugi stopnji na UL FGG, ki ga potrjuje Senat FGG.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Deleži vpliva ocene posamezne oblike izvedbe predmeta (predavanja, seminar, vaje) so praviloma enaki deležu ur oblike izvedbe pri predmetu, določenim z učnim načrtom predmeta.

Znanje, prikazano pri sprotnem delu študenta pri predmetu, ki se preverja s pomočjo kolokvijev, delnih izpitov, seminarjev in seminarskih nalog, dnevnikov, praktičnih projektov, domačih projektov in nalog in podobno, prispeva skupaj najmanj 30 % končne skupne ocene.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Poglavitni namen temeljne geodetske izmere je izdelava načrtov in kart zemeljskega površja. Pri študiju se naučiš uporabljati sodobno geodetsko mersko opremo, merske postopke, postopke analize in obdelave podatkov opazovanj ter izdelovati geodetske načrte.

Brez geodetskega strokovnjaka si ne moremo zamišljati graditve nobenega objekta. Zanimiva in zahtevna so geodetska dela pri graditvi cest, železnic, daljnovodov, premostitvenih objektov, visokih zgradb, montaži strojev in naprav. Naloga geodeta je priprava geodetskih podlag, izdelava projekta geodetskih del, zakoličbe objekta, izdelava načrtov tehnične infrastrukture in katastrskega načrta za ureditev lastninskih vprašanj.

Geodetska astronomija se ukvarja z določitvijo geografskih koordinat in azimutov ter smeri težnosti z astronomskimi metodami in opazovanji. V zadnjem času se za določanje položajev točk in objektov (mirujočih in premičnih) vse bolj uporablja satelitska geodezija. Satelitska navigacija pa postaja vse bolj razširjeno sredstvo za določanje položaja v prostoru tudi za vsakdanje potrebe.

Na zemljiščih se prepletajo dejavnosti, razmerja in interesi, ki jih je treba upoštevati pri njihovi rabi in pri vseh planskih odločitvah v zvezi z njimi. Pri študiju se seznaniš z ukrepi tehničnega in pravnega preurejanja zemljišč, s tehničnimi ukrepi v zvezi s pripravo in komunalnim opremljanjem zemljišč in s potrebnimi znanji iz ekonomike nepremičnin.

Karte in atlase izdelujemo zato, da bi bile informacije o Zemljinem površju dostopne različnim uporabnikom. Poleg kart v tiskani obliki izdelujemo topografske podatkovne baze, pa tudi različne karte namenjene uporabi z računalnikom. Pri študiju spoznaš vire, metode in tehnike izdelave kart, prav tako pa se seznaniš tudi z možnostmi dostopa in uporabe.

Podatke za izdelavo kart in prostorskih baz pridobivamo tudi iz fotografskih posnetkov in satelitskih podob. Danes se v raziskavah in pri praktičnem delu uporablja sodobna digitalna oprema, zato je pri delu treba dobro poznati tudi informacijsko tehnologijo.

Najprej se seznaniš predvsem z metodami načrtovanja na državni, regionalni in lokalni ravni, z nepremičninami in z rabo tal. Nadaljuješ z načrtovanjem strukture naselij in pristopom za načrtovanje razvoja in prenovo mest ter vasi, izboljšanje življenjskih in delovnih razmer v naseljih itn.

Če vsebujejo podatki o pojavih tudi določeno prostorsko lokacijo v stvarnem prostoru, se tak informacijski sistem imenuje prostorski ali geografski. Temeljna značilnost prostorskih podatkov je v tem, da imajo poleg opisnih lastnosti tudi posebne kartografske značilnosti.