Študij 1. stopnje: Operativno gradbeništvo (VS)

Prostor, v katerem živimo, je prepreden z grad- benimi objekti. To niso le stavbe, v katerih živimo in delamo, ampak tudi ceste, tiri in mostovi, ki nas do njih pripeljejo. Prav tako ne smemo pozabiti na energetske objekte in komunalne naprave, ki vse skupaj oskrbujejo.

Zatorej mora biti ta prostor skrbno načrtovan, grajen in urejen, gradbeništvo pa je zaradi nujnosti omenjenih objektov perspektivna dejavnost v vsakem trenutku.

Diplomant visokošolskega strokovnega študija prve stopnje Operativno gradbeništvo si pridobi strokovni naslov DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) oziroma DIPLOMIRANA INŽENIRKA GRADBENIŠTVA (VS).

razpisnih mest za redni študij 1. stopnje Operativnega gradbeništva (VS)

Temeljni cilji programa
  • Izobraževanje diplomanta, ki bo pridobil pregledna splošna temeljna znanja s področja gradbeništva in hkrati nekatera osnovna znanja s področij, pomembnih za njegovo hitrejšo zaposljivost.
  • Študentu omogočiti tako na pričetku študija kot tudi med študijem vključitev v prakso na področju gradbeništva.
  • Ponuditi študentu program z izbirnimi vsebinami za poglobitev nekaterih znanj na področju gradbeništva in z gradbeništvom povezanih znanj znotraj fakultete in univerze.
  • Študentu omogočiti prehajanje med sorodnimi študijskimi programi na prvi stopnji in nadaljevanje študija na drugi stopnji študijskega programa »Gradbeništvo« in sorodnih študijskih programih na drugi stopnji pod predpisanimi pogoji v tem programu.
  • Z usklajenostjo študijskega programa z usmeritvami prenove študijskih programov v skladu z Bolonjsko deklaracijo omogočiti mednarodno primerljivost in prehodnost, torej omogočiti diplomantu nadaljevanje študija na drugi stopnji v Evropi in zaposlitev znotraj Evropske unije.
  • Povečati prehodnost študentov in zagotoviti večjo kakovost z vpeljavo sprotnega študija, z razvojem splošnega tutorstva študentov in učiteljev ter tutorstva pri določenih predmetih.
  • Zagotoviti usklajenost programa z minimalnimi zahtevami združenja FEANI in s tem akreditacijo programa za naziv Euro-ing.

Študent osvoji potrebna osnovna znanja iz temeljnih naravoslovnih in računalniško-informacijskih predmetov, osnovna znanja iz temeljnih predmetov gradbene stroke in osnovna znanja iz strokovnih gradbenih predmetov. V okviru izbirnih predmetov v drugem in tretjem letniku je študentu omogočena specializacija in tudi priprava za nadaljevanje študija po programih na drugi stopnji.

V okviru študija študent spozna tradicionalna znanja nadgrajena z najnovejšimi dognanji, posredovana na sodoben način, s sodobno tehnologijo. Seznani se z vsemi posebnostmi v Sloveniji ter Evropi kot posledica posebnih zgodovinskih, družbeno-ekonomskih ali geografskih značilnosti. Z delom v skupinah, projektnim delom in problemskih nalogah se privaja na delo v skupini, javno nastopanje ter poslovanje s strankami. S praktičnim delom na terenu in v laboratorijih diplomant pridobi potrebne veščine in spretnosti, potrebne za delo v gradbeništvu.

Utrjevanju celovite strokovne usposobljenosti je namenjen sprotni praktični pouk in štiritedensko praktično usposabljanje v gradbenih in sorodnih podjetjih, ki predstavljajo tudi ciljna zaposlitvena področja. Študent zaključi študij s problemsko in aplikativno usmerjenim diplomskim delom.

Rezultat tako zasnovanega programa je diplomant s preglednim teoretičnim in poglobljenim strokovnim znanjem, ki je zaposljiv in samostojno opravlja določene naloge s področja gradbeništva v Sloveniji in Evropi.

Splošne kompetence
Študent pridobi s študijem Operativno gradbeništvo splošne kompetence, kot so:

  • osnovno znanje s področja gradbeništva,
  • sposobnost uporabe znanja v praksi,
  • avtonomnost v strokovnem delu,
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju,
  • upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri delu,
  • sposobnost učenja,
  • sposobnost odločanja,
  • ustna in pisna komunikacija v slovenščini,
  • osnove računalništva,
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki,
  • znanje tujega jezika,
  • kooperativnost, sposobnost dela v skupini in v mednarodnem okolju.

Študent pridobi s študijem Operativno gradbeništvo zlasti predmetnospecifične kompetence, kot so:

  • strokovna znanja s področja gradbeništva: predvsem s področja projektiranja, organiziranja, upravljanja in vodenja gradbenih del in gradbene proizvodnje, gradbene informatike, ekologije, prostorskega načrtovanja in okoljske politike,
  • samostojno dimenzioniranje posameznih gradbenih elementov,
  • razumevanje medsebojnih vplivov tehničnih in okoljskih problemov in sposobnost oblikovati in konstruirati okolju prijazen gradbene objekte,
  • opravljanje določenih manj zahtevnih nalog s področja gradbeništva samostojno in znotraj skupine ter sodelovanje pri vodenju obstoječih tehnoloških postopkov v prvi alineji opisanih dejavnosti,
  • prepoznavanje, formuliranje in reševanje konkretnih, praviloma tipičnih delovnih problemov z uporabo različnih postopkov,
  • obvladanje temeljnega znanja s področja gradbeništva (naravoslovne vede, matematika, informatika, mehanika, gradiva) ter sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije,
  • uporaba znanja na specializiranih področjih gradbeništva (konstrukcije, promet, hidrotehnika, operativno gradbeništvo),
  • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju gradbeništva,
  • poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovinskega razvoja gradbene vede,
  • razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanost med njenimi poddisciplinami, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov, najpogosteje uporabljenih v praksi na področju gradbeništva.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo se lahko vpiše, kdor je opravil:

a) zaključni izpit v štiriletnem srednješolskem programu;
b) poklicno maturo;
c) ali maturo.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis na dodiplomske študijske programe na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri zaključnem izpitu ali (poklicni) maturi 60 %,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 %.

 

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Operativno gradbeništvo. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča na podlagi obstoječih predpisov Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo FGG na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj, ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL, 29. 5. 2007.

V primeru, da študijski odbor ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora imeti študent do izteka študijskega leta opravljene vse z učnimi načrti predpisane obveznosti. Iz 2. v 3. letnik pa lahko študent napreduje, če do izteka študijskega leta opravi z učnimi načrti predpisane obveznosti v obsegu najmanj 54 kreditnih točk po ECTS.

Izjemoma lahko študent zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in doseženih vsaj 45 kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane upravičene razloge. Upravičeni razlogi so določeni skladno s Statutom UL. O izjemnem vpisu odloča Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo UL FGG.

Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo imamo že vrsto let utečen sistem tutorstva in mentorstva za naše študente. Študentje bodo že od prvega letnika dalje imeli svoje mentorje letnika, prav tako pa manjše skupine študentov tudi svoje tutorje iz vrst pedagogov ali študentov višjih letnikov, ki jim bodo pomagali pri izbiri smeri, izbirnih predmetov in podobno.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme senat FGG na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijske komisije FGG. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Pogoji za dokončanje študija
Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in diplomskim delom.

Skladno z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih pridobi diplomant strokovni naslov diplomirani/-a inženir/-ka gradbeništva (VS) oziroma dipl. inž. grad. (VS).

Prehodi med študijskimi programi
Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje Operativno gradbeništvo (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Prehodi so možni iz študijskih programov prve stopnje, iz višješolskih študijskih programov in do prenehanja izvajanja tudi iz dodiplomskih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.

Prošnje kandidatov za prehod v Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Operativno gradbeništvo, se kandidatu dovoli vpis v višji letnik na Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o študiju na prvi in drugi stopnji na UL FGG, ki ga potrjuje Senat FGG.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Znanje s področja predavanj, ki se preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov in podobno, znaša skupaj največ 30 % skupne ocene.

Znanje s področja seminarjev, seminarskih vaj, laboratorijskih vaj in terenskih vaj ter drugo se lahko preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov, domačih nalog in podobno, znaša skupaj vsaj 70 % skupne ocene.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Predmetnik – Operativno gradbeništvo – 1. stopnja

Predmetnik

Operativno gradbeništvo BA

1. letnik
Zimski semesterECTS
Fizika
izvajalci: Jure Kokalj, Martin Ulaga, Luka Pavešic
6
Inženirska komunikacija
izvajalca: Tomo Cerovšek, Robert Klinc
3
Inženirska matematika I
izvajalca: Ganna Kudryavtseva, Mojca Premuš
6
Komunalno gospodarstvo in gradbena zakonodaja
izvajalca: Maruška Šubic-Kovač, Peter Lamovec
4
Stavbarstvo
izvajalci: Mitja Košir, Luka Pajek, David Božiček
8
Uvod v gradbeništvo
izvajalec: Dušan Žagar
3
Letni semesterECTS
Geodezija
izvajalci: Dušan Kogoj, Klemen Kregar, Gašper Štebe
3
GIS in prostorske evidence
izvajalci: Marijan Žura, Peter Lipar, Irena Strnad
3
Gradiva
izvajalci: Violeta Bokan-Bosiljkov, Vlatko Bosiljkov, David Antolinc, Petra Štukovnik
6
Hidromehanika in hidravlika
izvajalci: Matjaž Četina, Franc Steinman, Gašper Rak, Mateja Škerjanec, Gorazd Novak
6
Računalništvo
izvajalca: Matevž Dolenc, Robert Klinc
4
Statika
izvajalca: Rado Flajs, Peter Češarek
8
2. letnik
Zimski semesterECTS
Inženirska matematika II
izvajalca: Gašper Jaklič, Mojca Premuš
5
Osnove mehanike tal
izvajalci: Matej Maček, Vladimir Vukadin, Jasna Smolar, Aleš Oblak
5
Površinska odvodnja (kanalizacija)
izvajalca: Mario Krzyk, Simon Rusjan
4
Projektiraje in gradnja cest
izvajalca: Peter Lipar, Robert Rijavec
6
Trdnost
izvajalci: Dejan Zupan, Peter Češarek, Rado Flajs
7
Izbirni predmet
3
Letni semesterECTS
Geotehnične gradnje
izvajalca: Boštjan Pulko, Katarina Sirk
8
Lesene konstrukcije
izvajalca: Jože Lopatič, Drago Saje
4
Osnove masivnih konstrukcij
izvajalca: Tatjana Isaković, Matija Gams
8
Statika gradbenih konstrukcij
izvajalci: Tatjana Isaković, Matija Gams, Anže Babič
4
Izbirni predmet
6
3. letnik
Zimski semesterECTS
Masivni objekti
izvajalca: Sebastjan Bratina, Jerneja Češarek Kolšek
4
Organizacija in vodenje gradbenih del
izvajalci: Jana Šelih, Aleksander Srdić, Darja Šemrov
6
Osnove jeklenih konstrukcij
izvajalca: Leon Hladnik, Jože Korelc
7
Tehnološki procesi
izvajalci: Andrej Kryžanowski, Igor Planinc, Matej Kušar
5
Izbirni predmet
4
1. Predmet modula
4
Modul Konstruktiva
Osnove potresnega inženirstva
izvajalca: Matjaž Dolšek, Anže Babič
4
Modul Organizacija
Zagotavljanje in kontrola kakovosti
izvajalec: Jana Šelih
4
Modul Promet
Promet
izvajalci: Tomaž Maher, Rok Marsetič, Irena Strnad
4
Letni semesterECTS
Praktično usposabljanje
izvajalec: Andreja Istenič Starčič
8
Diplomsko delo
10
2. Predmet modula
4
3. Predmet modula
4
4. Predmet modula
4
Modul Konstruktiva
Bioklimatske zgradbe
4
Jeklene stavbe
izvajalec: Leon Hladnik
4
Računalniško projektiranje konstrukcij
izvajalca: Tatjana Isaković, Matija Gams
4
Masivni mostovi
izvajalca: Jože Lopatič, Jerneja Češarek Kolšek
4
Modul Organizacija
Osnove gradbene ekonomike
izvajalca: Primož Banovec, Jana Šelih
4
Planiranje in vodenje projektov
izvajalec: Aleksander Srdić
4
Urejanje stavbnih zemljišč in cenilstvo
izvajalca: Maruška Šubic-Kovač, Peter Lamovec
4
Modul Promet
Geotehnika prometnic
4
Inteligentni transportni sistemi
4
Projektiranje in gradnja železnic
4
Izbirni predmeti
Letni, Zimski semesterECTS
Požarna odpornost konstrukcij
izvajalec: Tomaž Hozjan
5
Študij na naši fakulteti je zanimiv in raznolik, omogoča razvijanje ustvarjalnosti na različnih področjih. Profesorji so dostopni in v podporo
študentom.
Karin Tomažič, 1. letnik GR II

Študijski programi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so odlično zagotovilo, da poklicno pot preživiš ob zanimivem delu, med pomembnimi ljudmi in navdihujočimi projekti. Vsi študijski programi so mednarodno akreditirani.

Področja študija

TEMELJNA ZNANJA
Večina gradbene stroke obravnava fizikalne pojave, zato je fizika temeljni predmet, sledi pa ji uporabno obarvana matematika. Med temeljnimi predmeti najdemo še inženirsko komunikacijo, mehaniko, geologijo, geodezijo, stavbarstvo, gradiva in z vsemi povezano računalništvo.
KONSTRUKCIJSKO INŽENIRSTVO
Za strokovno in odgovorno snovanje funkcionalno in ekonomsko optimalnih, varnih in atraktivnih gradbenih konstrukcij so potrebna znanja s področja materialov, mehanike, zasnove in modeliranja konstrukcij, uporabe računalnikov ter tehnologije gradnje.
KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Študijske vsebine te podrobneje seznanjajo z načrtovanjem, gradnjo, ekonomiko in organizacijskimi vidiki delovanja infrastrukturnih sistemov, komunalno in urbano ekonomiko, vodenjem projektov od sprejetja prostorskega plana do izdaje ustreznih dovoljenj.
EKSPERIMENTALNO DELO
Študij gradbeništva je ozko povezan z eksperimentalnim preučevanjem pojavov in lastnosti gradiv in konstrukcij. Eksperimentalno delo na začetku študija se nadaljuje do diplomskega dela, ki ima v primeru z eksperimentalnim delom poseben čar.
HIDROTEHNIKA
V okviru študija hidrotehnike spoznavaš predvsem dinamiko naravnih pojavov, povezanih z vodami. Za njihovo razumevanje potrebujemo vrsto poizkusov v laboratoriju, opazovanja na terenu in poznavanje vpliva ostalih človekovih dejavnosti na vode.
OPERATIVNO GRADBENIŠTVO
Poseben poudarek je posvečen organizaciji dela ter programiranju, načrtovanju in izvedbi gradbenih objektov. Ob tem imaš možnost sodelovati pri aktualnih projektih, kar se odraža tudi v obliki študija določenih specialnih predmetov.
GEOTEHNIKA
Da bi lahko pravilno ovrednotili in izkoristili temeljna tla, s katerimi je povezana vsaka gradbena dejavnost, moramo poznati obnašanje zemljin ter teoretične osnove za analize in izračune. Pomemben del geotehnike je raziskovalno delo na terenu in v laboratoriju.
PROMET IN PROMETNE GRADNJE
Sodobne prometne povezave morajo ustrezati predvidenim prometnim obremenitvam, trase pa morajo biti izpeljane tako, da z morebitnimi negativnimi učinki čim manj prizadenejo okolje. Pri projektiranju cest in železnic je potrebno upoštevati prometnotehnične zahteve, ki pogojujejo varen in sodoben način prometa oziroma transporta.