• Izobraževanje diplomanta, ki bo pridobil pregledna splošna temeljna znanja s področja gradbeništva in hkrati nekatera osnovna znanja s področij, pomembnih za njegovo hitrejšo zaposljivost.
• Študentu omogočiti tako na pričetku študija kot tudi med študijem vključitev v prakso na področju gradbeništva.
• Ponuditi študentu program z izbirnimi vsebinami za poglobitev nekaterih znanj na področju gradbeništva in z gradbeništvom povezanih znanj znotraj fakultete in univerze.
• Študentu omogočiti prehajanje med sorodnimi študijskimi programi na prvi stopnji in nadaljevanje študija na drugi stopnji študijskega programa »Gradbeništvo« in sorodnih študijskih programih na drugi stopnji pod predpisanimi pogoji v tem programu.
• Z usklajenostjo študijskega programa z usmeritvami prenove študijskih programov v skladu z Bolonjsko deklaracijo omogočiti mednarodno primerljivost in prehodnost, torej omogočiti diplomantu nadaljevanje študija na drugi stopnji v Evropi in zaposlitev znotraj Evropske unije.
• Povečati prehodnost študentov in zagotoviti večjo kakovost z vpeljavo sprotnega študija, z razvojem splošnega tutorstva študentov in učiteljev ter tutorstva pri določenih predmetih.
• Zagotoviti usklajenost programa z minimalnimi zahtevami združenja FEANI in s tem akreditacijo programa za naziv Euro-ing.
• Študent osvoji potrebna osnovna znanja iz temeljnih naravoslovnih in računalniškoinformacijskih predmetov, osnovna znanja iz temeljnih predmetov gradbene stroke in osnovna znanja iz strokovnih gradbenih predmetov ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. V okviru izbirnih predmetov v drugem in tretjem letniku je študentu omogočena specializacija in tudi priprava za nadaljevanje študija po programih na drugi stopnji.

V okviru študija študent spozna tradicionalna znanja nadgrajena z najnovejšimi dognanji, posredovana na sodoben način, s sodobno tehnologijo. Seznani se z vsemi posebnostmi v Sloveniji ter Evropi kot posledica posebnih zgodovinskih, družbeno-ekonomskih ali geografskih značilnosti. Z delom v skupinah, projektnim delom in problemskih nalogah se privaja na delo v skupini, javno nastopanje ter poslovanje s strankami. S praktičnim delom na terenu in v laboratorijih diplomant pridobi potrebne veščine in spretnosti, potrebne za delo v gradbeništvu.

Utrjevanju celovite strokovne usposobljenosti je namenjen sprotni praktični pouk in štiritedensko praktično usposabljanje v gradbenih in sorodnih podjetjih, ki predstavljajo tudi ciljna zaposlitvena področja. Študent zaključi študij s problemsko in aplikativno usmerjenim diplomskim delom.

Rezultat tako zasnovanega programa je diplomant s preglednim teoretičnim in poglobljenim strokovnim znanjem, ki je zaposljiv in samostojno opravlja določene naloge s področja gradbeništva v Sloveniji in Evropi.

Študent pridobi s študijem Operativno gradbeništvo splošne kompetence, kot so:

• osnovno znanje s področja gradbeništva,
• sposobnost uporabe znanja v praksi,
• avtonomnost v strokovnem delu,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju,
• upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, trajnostnih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri delu,
• sposobnost učenja,
• sposobnost odločanja,
• ustna in pisna komunikacija v slovenščini,
• osnove računalništva,
• etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki,
• znanje tujega jezika,
• kooperativnost, sposobnost dela v skupini in v mednarodnem okolju.

Študent pridobi s študijem Operativno gradbeništvo zlasti predmetnospecifične kompetence, kot so:

• strokovna znanja s področja gradbeništva: predvsem s področja projektiranja, organiziranja, upravljanja in vodenja gradbenih del in gradbene proizvodnje, gradbene informatike, ekologije, prostorskega načrtovanja in okoljske politike,
• samostojno dimenzioniranje posameznih gradbenih elementov,
• razumevanje medsebojnih vplivov tehničnih in okoljskih problemov in sposobnost oblikovati in konstruirati okolju prijazen gradbene objekte,
• opravljanje določenih manj zahtevnih nalog s področja gradbeništva samostojno in znotraj skupine ter sodelovanje pri vodenju obstoječih tehnoloških postopkov v prvi alineji opisanih dejavnosti,
• prepoznavanje, formuliranje in reševanje konkretnih, praviloma tipičnih delovnih problemov z uporabo različnih postopkov,
• obvladanje temeljnega znanja s področja gradbeništva (naravoslovne vede, matematika, informatika, mehanika, gradiva) ter sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije,
• uporaba znanja na specializiranih področjih gradbeništva (konstrukcije, promet, hidrotehnika, operativno gradbeništvo),
• razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju gradbeništva,
• poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovinskega razvoja gradbene vede z oceno vloge pri trajnostnem razvoju in vplivov na trajnostni razvoj,
• razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanost med njenimi poddisciplinami, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov, najpogosteje uporabljenih v praksi na področju gradbeništva.

V visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo se lahko vpiše, kdor je opravil:

a) zaključni izpit v štiriletnem srednješolskem programu;
b) poklicno maturo;
c) ali maturo.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis na dodiplomske študijske programe na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:

• splošni uspeh pri zaključnem izpitu ali (poklicni) maturi 60 %,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 %.

 

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Operativno gradbeništvo. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča na podlagi obstoječih predpisov Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo FGG na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj, ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL, 29. 5. 2007.

V primeru, da študijski odbor ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Zunanji izbirni predmeti so predvideni v 2. letniku (9 ECTS) in v 5. semestru  3. letnika (4 ECTS). Študent lahko izbere največ 5 % zunanje izbirnosti študijskega programa. Nabor izbirnih strokovnih predmetov predstavljajo moduli v 6. semestru 3. letnika (16 ECTS). Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira na UL FGG –  priporoča se izbor predmetov iz drugih modulov tega programa in drugih študijskih programov, na drugi članici Univerze v Ljubljani in v okviru Centra za obštudijsko dejavnost UL. 

Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) opravi na drugem zavodu s področja gradbeništva, če ima UL FGG z njim podpisan ustrezen sporazum o mobilnosti

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o študiju na prvi in drugi stopnji na UL FGG, ki ga potrjuje Senat FGG.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Deleži vpliva ocene posamezne oblike izvedbe predmeta (predavanja, seminar, vaje) so praviloma enaki deležu ur oblike izvedbe pri predmetu, določenim z učnim načrtom predmeta.

Znanje, prikazano pri sprotnem delu študenta pri predmetu, ki se preverja s pomočjo kolokvijev, delnih izpitov, seminarjev in seminarskih nalog, dnevnikov, praktičnih projektov, domačih projektov in nalog in podobno, prispeva skupaj najmanj 30 % končne skupne ocene.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik – velja za vpis v š. l. 2025/2026 dalje

Študent se lahko vpiše v drugi letnik, če je do izteka študijskega leta opravil predpisane obveznosti in dosegel 54 kreditnih točk po ECTS iz 1. letnika. Študent se lahko vpiše v tretji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil predpisane obveznosti in dosegel vsaj 54 kreditnih točk po ECTS iz 2. letnika ter opravil vse predpisane obveznosti in dosegel 60 kreditnih točk po ECTS iz 1. letnika.

Izjemoma lahko študent zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in doseženih vsaj 45 kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane upravičene razloge. Upravičeni razlogi so določeni skladno s Statutom UL. O izjemnem vpisu odloča Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo UL FGG.

Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo imamo že vrsto let utečen sistem tutorstva in mentorstva za naše študente. Študentje bodo že od prvega letnika dalje imeli svoje mentorje letnika, prav tako pa manjše skupine študentov tudi svoje tutorje iz vrst pedagogov ali študentov višjih letnikov, ki jim bodo pomagali pri izbiri smeri, izbirnih predmetov in podobno.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme senat FGG na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijske komisije FGG. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje Operativno gradbeništvo (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Prehodi so možni iz študijskih programov prve stopnje, iz višješolskih študijskih programov in do prenehanja izvajanja tudi iz dodiplomskih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.

Prošnje kandidatov za prehod v Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Operativno gradbeništvo, se kandidatu dovoli vpis v višji letnik na Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in diplomskim delom.

Skladno z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih pridobi diplomant strokovni naslov diplomirani/-a inženir/-ka gradbeništva (VS) oziroma dipl. inž. grad. (VS).

Skladno z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih pridobi diplomant strokovni naslov:

• moški: diplomirani inženir gradbeništva (VS)
• ženski: diplomirana inženirka gradbeništva (VS)
• okrajšava: dipl. inž. grad. (VS)

Večina gradbene stroke obravnava fizikalne pojave, zato je fizika temeljni predmet, sledi pa ji uporabno obarvana matematika. Med temeljnimi predmeti najdemo še inženirsko komunikacijo, mehaniko, geologijo, geodezijo, stavbarstvo, gradiva in z vsemi povezano računalništvo.

Za strokovno in odgovorno snovanje funkcionalno in ekonomsko optimalnih, varnih in atraktivnih gradbenih konstrukcij so potrebna znanja s področja materialov, mehanike, zasnove in modeliranja konstrukcij, uporabe računalnikov ter tehnologije gradnje.

Študijske vsebine te podrobneje seznanjajo z načrtovanjem, gradnjo, ekonomiko in organizacijskimi vidiki delovanja infrastrukturnih sistemov, komunalno in urbano ekonomiko, vodenjem projektov od sprejetja prostorskega plana do izdaje ustreznih dovoljenj.

Da bi lahko pravilno ovrednotili in izkoristili temeljna tla, s katerimi je povezana vsaka gradbena dejavnost, moramo poznati obnašanje zemljin ter teoretične osnove za analize in izračune. Pomemben del geotehnike je raziskovalno delo na terenu in v laboratoriju.

Študij gradbeništva je ozko povezan z eksperimentalnim preučevanjem pojavov in lastnosti gradiv in konstrukcij. Eksperimentalno delo na začetku študija se nadaljuje do diplomskega dela, ki ima v primeru z eksperimentalnim delom poseben čar.

V okviru študija hidrotehnike spoznavaš predvsem dinamiko naravnih pojavov, povezanih z vodami. Za njihovo razumevanje potrebujemo vrsto poizkusov v laboratoriju, opazovanja na terenu in poznavanje vpliva ostalih človekovih dejavnosti na vode.

Poseben poudarek je posvečen organizaciji dela ter programiranju, načrtovanju in izvedbi gradbenih objektov. Ob tem imaš možnost sodelovati pri aktualnih projektih, kar se odraža tudi v obliki študija določenih specialnih predmetov.

Sodobne prometne povezave morajo ustrezati predvidenim prometnim obremenitvam, trase pa morajo biti izpeljane tako, da z morebitnimi negativnimi učinki čim manj prizadenejo okolje. Pri projektiranju cest in železnic je potrebno upoštevati prometnotehnične zahteve, ki pogojujejo varen in sodoben način prometa oziroma transporta.