Študij 1. stopnje: Operativno gradbeništvo (VS)

Prostor, v katerem živimo, je prepreden z grad- benimi objekti. To niso le stavbe, v katerih živimo in delamo, ampak tudi ceste, tiri in mostovi, ki nas do njih pripeljejo. Prav tako ne smemo pozabiti na energetske objekte in komunalne naprave, ki vse skupaj oskrbujejo.

Zatorej mora biti ta prostor skrbno načrtovan, grajen in urejen, gradbeništvo pa je zaradi nujnosti omenjenih objektov perspektivna dejavnost v vsakem trenutku.

Diplomant visokošolskega strokovnega študija prve stopnje Operativno gradbeništvo si pridobi strokovni naslov DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) oziroma DIPLOMIRANA INŽENIRKA GRADBENIŠTVA (VS).

razpisnih mest za redni študij 1. stopnje Operativnega gradbeništva (VS)

Temeljni cilji programa
  • Izobraževanje diplomanta, ki bo pridobil pregledna splošna temeljna znanja s področja gradbeništva in hkrati nekatera osnovna znanja s področij, pomembnih za njegovo hitrejšo zaposljivost.
  • Študentu omogočiti tako na pričetku študija kot tudi med študijem vključitev v prakso na področju gradbeništva.
  • Ponuditi študentu program z izbirnimi vsebinami za poglobitev nekaterih znanj na področju gradbeništva in z gradbeništvom povezanih znanj znotraj fakultete in univerze.
  • Študentu omogočiti prehajanje med sorodnimi študijskimi programi na prvi stopnji in nadaljevanje študija na drugi stopnji študijskega programa »Gradbeništvo« in sorodnih študijskih programih na drugi stopnji pod predpisanimi pogoji v tem programu.
  • Z usklajenostjo študijskega programa z usmeritvami prenove študijskih programov v skladu z Bolonjsko deklaracijo omogočiti mednarodno primerljivost in prehodnost, torej omogočiti diplomantu nadaljevanje študija na drugi stopnji v Evropi in zaposlitev znotraj Evropske unije.
  • Povečati prehodnost študentov in zagotoviti večjo kakovost z vpeljavo sprotnega študija, z razvojem splošnega tutorstva študentov in učiteljev ter tutorstva pri določenih predmetih.
  • Zagotoviti usklajenost programa z minimalnimi zahtevami združenja FEANI in s tem akreditacijo programa za naziv Euro-ing.

Študent osvoji potrebna osnovna znanja iz temeljnih naravoslovnih in računalniško-informacijskih predmetov, osnovna znanja iz temeljnih predmetov gradbene stroke in osnovna znanja iz strokovnih gradbenih predmetov. V okviru izbirnih predmetov v drugem in tretjem letniku je študentu omogočena specializacija in tudi priprava za nadaljevanje študija po programih na drugi stopnji.

V okviru študija študent spozna tradicionalna znanja nadgrajena z najnovejšimi dognanji, posredovana na sodoben način, s sodobno tehnologijo. Seznani se z vsemi posebnostmi v Sloveniji ter Evropi kot posledica posebnih zgodovinskih, družbeno-ekonomskih ali geografskih značilnosti. Z delom v skupinah, projektnim delom in problemskih nalogah se privaja na delo v skupini, javno nastopanje ter poslovanje s strankami. S praktičnim delom na terenu in v laboratorijih diplomant pridobi potrebne veščine in spretnosti, potrebne za delo v gradbeništvu.

Utrjevanju celovite strokovne usposobljenosti je namenjen sprotni praktični pouk in štiritedensko praktično usposabljanje v gradbenih in sorodnih podjetjih, ki predstavljajo tudi ciljna zaposlitvena področja. Študent zaključi študij s problemsko in aplikativno usmerjenim diplomskim delom.

Rezultat tako zasnovanega programa je diplomant s preglednim teoretičnim in poglobljenim strokovnim znanjem, ki je zaposljiv in samostojno opravlja določene naloge s področja gradbeništva v Sloveniji in Evropi.

Splošne kompetence

Študent pridobi s študijem Operativno gradbeništvo splošne kompetence, kot so:

  • osnovno znanje s področja gradbeništva,
  • sposobnost uporabe znanja v praksi,
  • avtonomnost v strokovnem delu,
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju,
  • upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri delu,
  • sposobnost učenja,
  • sposobnost odločanja,
  • ustna in pisna komunikacija v slovenščini,
  • osnove računalništva,
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki,
  • znanje tujega jezika,
  • kooperativnost, sposobnost dela v skupini in v mednarodnem okolju.

Študent pridobi s študijem Operativno gradbeništvo zlasti predmetnospecifične kompetence, kot so:

  • strokovna znanja s področja gradbeništva: predvsem s področja projektiranja, organiziranja, upravljanja in vodenja gradbenih del in gradbene proizvodnje, gradbene informatike, ekologije, prostorskega načrtovanja in okoljske politike,
  • samostojno dimenzioniranje posameznih gradbenih elementov,
  • razumevanje medsebojnih vplivov tehničnih in okoljskih problemov in sposobnost oblikovati in konstruirati okolju prijazen gradbene objekte,
  • opravljanje določenih manj zahtevnih nalog s področja gradbeništva samostojno in znotraj skupine ter sodelovanje pri vodenju obstoječih tehnoloških postopkov v prvi alineji opisanih dejavnosti,
  • prepoznavanje, formuliranje in reševanje konkretnih, praviloma tipičnih delovnih problemov z uporabo različnih postopkov,
  • obvladanje temeljnega znanja s področja gradbeništva (naravoslovne vede, matematika, informatika, mehanika, gradiva) ter sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije,
  • uporaba znanja na specializiranih področjih gradbeništva (konstrukcije, promet, hidrotehnika, operativno gradbeništvo),
  • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju gradbeništva,
  • poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovinskega razvoja gradbene vede,
  • razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanost med njenimi poddisciplinami, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov, najpogosteje uporabljenih v praksi na področju gradbeništva.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo se lahko vpiše, kdor je opravil:

a) zaključni izpit v štiriletnem srednješolskem programu;
b) poklicno maturo;
c) ali maturo.

Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis na dodiplomske študijske programe na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri zaključnem izpitu ali (poklicni) maturi 60 %,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 %.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Operativno gradbeništvo. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča na podlagi obstoječih predpisov Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo FGG na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj, ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL, 29. 5. 2007.

V primeru, da študijski odbor ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in dosegel 60 kreditnih točk po ECTS.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, ki jih določa 153. člen Statuta UL (materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze).

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se študent lahko vpiše v višji letnik, če zbere najmanj 45 kreditnih točk po ECTS. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča Študijski odbor oddelka za gradbeništvo FGG.

Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo imamo že vrsto let utečen sistem tutorstva in mentorstva za študente. Načrtujemo, da bomo podoben sistem pomoči študentu nudili tudi v okviru novega visokošolskega študijskega programa »Operativno gradbeništvo«, kar je tudi v skladu z 9. točko 7. člena Meril za akreditacijo. Mentorski sistem bomo vezali na posamezni letnik, tutorski sistem pa bomo oblikovali v skladu s skupnimi izhodišči Univerze v Ljubljani, in sicer v obliki celostne podpore študiju in pri posameznih predmetih v obliki predmetnega tutorstva. V tutorski sistem bomo vključili pedagoge in študente višjih letnikov.

V vsakem letniku bomo imeli mentorja letnika, tutorski sistem Študentje bodo že od prvega letnika dalje imeli svoje mentorje letnika, manjše skupine študentov tudi svoje tutorje iz vrst pedagogov ali študentov višjih letnikov.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme senat FGG na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijske komisije FGG. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Pogoji za dokončanje študija

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in diplomskim delom.

Skladno z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih pridobi diplomant strokovni naslov diplomirani/-a inženir/-ka gradbeništva (VS) oziroma dipl. inž. grad. (VS).

Prehodi med študijskimi programi

Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje Operativno gradbeništvo (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Prehodi so možni iz študijskih programov prve stopnje, iz višješolskih študijskih programov in do prenehanja izvajanja tudi iz dodiplomskih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.

Prošnje kandidatov za prehod v Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Operativno gradbeništvo, se kandidatu dovoli vpis v višji letnik na Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UL, FGG, ki ga potrjuje Senat FGG. Podrobnosti so določene s študijskim redom.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Znanje s področja predavanj, ki se preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov in podobno, znaša skupaj največ 30 % skupne ocene.

Znanje s področja seminarjev, seminarskih vaj, laboratorijskih vaj in terenskih vaj ter drugo se lahko preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov, domačih nalog in podobno, znaša skupaj vsaj 70% skupne ocene.

Pri ocenjevanju se skladno s Statutom Univerze v Ljubljani uporablja ocenjevalna lestvica z ocenami:

10 – (91–100 %: odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 – (81–90 %: prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
8 – (71–80 %: prav dobro: solidni rezultati),
7 – (61–70 %: dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
6 – (51–60 %: zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
5 do 1 – (50 % in manj: nezadostno - znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Kandidat uspešno opravi preverjanje znanja, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Predmetnik – Operativno gradbeništvo – 1. stopnja

Veljaven za študente, vpisane v 1. letnik študijskega programa od štud. leta 2014/15
1. letnik
1. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Uvod v gradbeništvo 45 3
Fizika 90 6
Inženirska matematika I 90 >6
Komunalno gospodarstvo in gradbena zakonodaja 60 4
Inženirska komunikacija 45 3
Stavbarstvo 120 8
2. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Statika 120 8
Hidromehanika in hidravlika 90 6
Gradiva 90 6
Računalništvo 60 4
Geodezija 45 3
GIS in prostorske evidence 45 3
2. letnik
3. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Osnove mehanike tal 75 5
Trdnost 105 7
Inženirska matematika II 75 5
Projektiranje in gradnja cest 90 6
Površinska odvodnja (kanalizacija) 60 4
1. izbirni predmet (UL FGG ali zunanji) 45 3
4. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Geotehnične gradnje 120 8
Lesene konstrukcije 60 4
Osnove masivnih konstrukcij 120 8
Statika gradbenih konstrukcij 60 4
2. izbirni predmet (UL FGG ali zunanji) 90 6
3. letnik
5. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Masivni objekti 60 4
Organizacija in vodenje gradbenih del 90 6
Osnove jeklenih konstrukcij 105 7
3. izbirni predmet (UL FGG ali zunanji) 60 4
Tehnološki procesi 75 5
1. predmet modula 60 4
MODUL KONSTRUKTIVA
Osnove potresnega inženirstva 60 4
MODUL ORGANIZACIJA
Zagotavljanje in kontrola kakovosti 60 4
MODUL PROMET
Promet 60 4
6. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Diplomsko delo 150 10
Praktično usposabljanje 74 8
MODUL KONSTRUKTIVA
Bioklimatske zgradbe** 60 4
Jeklene stavbe** 60 4
Računalniško projektiranje konstrukcij** 60 4
Masivni mostovi** 60 4
MODUL ORGANIZACIJA
Urejanje stavbnih zemljišč in cenilstvo 60 4
Planiranje in vodenje projektov 60 4
Osnove gradbene ekonomike 60 4
MODUL PROMET
Geotehnika prometnic 60 4
Inteligentni transportni sistemi 60 4
Projektiranje in gradnja železnic 60 4
Strokovni izbirni predmeti
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Požarna odpornost konstrukcij 75 5
Skupni izbirni predmeti
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Angleščina za gradbeništvo in geodezijo 60 4
Podjetništvo 60 4
Pravica gradnje in gradbena pogodba 60 4
Upravni postopek in upravni spor 60 4
Digitalno načrtovanje 60 4
Od ideje do gradbenega objekta1 75 5

* Obremenitev študenta je 60 ECTS/leto, kar ustreza 1800 ur/leto; ure vključujejo kontaktne ure in samostojno delo.
** V šestem semestru so izbirni moduli Konstruktiva, Organizacija in Promet, enega od njih si študent izbere ob vpisu v 3. letnik. Predmet Osnove potresnega inženirstva v modulu Konstruktiva je obvezni strokovni predmet modula Konstruktiva. Študent izbere izmed preostalih 4. predmetov 3 predmete. V modulu Organizacija in Promet študent obvezno izbere vse štiri predmete modula.
1Predmet je namenjen študentom drugih fakultet.

Študij na naši fakulteti je zanimiv in raznolik, omogoča razvijanje ustvarjalnosti na različnih področjih. Profesorji so dostopni in v podporo
študentom.

Karin Tomažič, 1. letnik GR II

Študijski programi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so odlično zagotovilo, da poklicno pot preživiš ob zanimivem delu, med pomembnimi ljudmi in navdihujočimi projekti. Vsi študijski programi so mednarodno akreditirani.

Področja študija

TEMELJNA ZNANJA

Večina gradbene stroke obravnava fizikalne pojave, zato je fizika temeljni predmet, sledi pa ji uporabno obarvana matematika. Med temeljnimi predmeti najdemo še inženirsko komunikacijo, mehaniko, geologijo, geodezijo, stavbarstvo, gradiva in z vsemi povezano računalništvo.

KONSTRUKCIJSKO INŽENIRSTVO

Za strokovno in odgovorno snovanje funkcionalno in ekonomsko optimalnih, varnih in atraktivnih gradbenih konstrukcij so potrebna znanja s področja materialov, mehanike, zasnove in modeliranja konstrukcij, uporabe računalnikov ter tehnologije gradnje.

KOMUNALNO GOSPODARSTVO

Študijske vsebine te podrobneje seznanjajo z načrtovanjem, gradnjo, ekonomiko in organizacijskimi vidiki delovanja infrastrukturnih sistemov, komunalno in urbano ekonomiko, vodenjem projektov od sprejetja prostorskega plana do izdaje ustreznih dovoljenj.

EKSPERIMENTALNO DELO

Študij gradbeništva je ozko povezan z eksperimentalnim preučevanjem pojavov in lastnosti gradiv in konstrukcij. Eksperimentalno delo na začetku študija se nadaljuje do diplomskega dela, ki ima v primeru z eksperimentalnim delom poseben čar.

HIDROTEHNIKA

V okviru študija hidrotehnike spoznavaš predvsem dinamiko naravnih pojavov, povezanih z vodami. Za njihovo razumevanje potrebujemo vrsto poizkusov v laboratoriju, opazovanja na terenu in poznavanje vpliva ostalih človekovih dejavnosti na vode.

OPERATIVNO GRADBENIŠTVO

Poseben poudarek je posvečen organizaciji dela ter programiranju, načrtovanju in izvedbi gradbenih objektov. Ob tem imaš možnost sodelovati pri aktualnih projektih, kar se odraža tudi v obliki študija določenih specialnih predmetov.

GEOTEHNIKA

Da bi lahko pravilno ovrednotili in izkoristili temeljna tla, s katerimi je povezana vsaka gradbena dejavnost, moramo poznati obnašanje zemljin ter teoretične osnove za analize in izračune. Pomemben del geotehnike je raziskovalno delo na terenu in v laboratoriju.

PROMET IN PROMETNE GRADNJE

Sodobne prometne povezave morajo ustrezati predvidenim prometnim obremenitvam, trase pa morajo biti izpeljane tako, da z morebitnimi negativnimi učinki čim manj prizadenejo okolje. Pri projektiranju cest in železnic je potrebno upoštevati prometnotehnične zahteve, ki pogojujejo varen in sodoben način prometa oziroma transporta.