Študij 1. stopnje: Geodezija in geoinformatika (UN)
Geodezija je skupaj z astronomijo ena od najstarejših znanosti. Kot veda se ukvarja z določanjem oblike Zemlje, izmero in prikazi zemeljskega površja, izdelavo kart, uporabo GIS-tehnologije, evidentiranjem nepremičnin in upravljanjem s prostorom. Geodezija je tudi področje, na katerem se srečujejo merska, kartografska in predstavitvena znanja. Pri vseh je v središču pozornosti površina Zemlje, prevedena v koordinate, različne zbirke podatkov in podlag, karte in večrazsežne predstavitve, ki predstavlja dragoceno blago za vse, ki upravljajo z zemljišči, stavbami in vodami.
Inženir geodezije je strokovnjak z akademsko izobrazbo, ki obvlada meritve s tehnologijo merjenja z različnimi merskimi postopki, ki slonijo na različnih tehnologijah. Njegova temeljna naloga je zbiranje in obdelava podatkov zemljiških in geografskih danosti. Naloga geodeta je tudi raziskovalno delo ter odkrivanje novih tehnik za zajemanje prostorskih elementov.
Diplomant univerzitetnega študija prve stopnje Geodezija in geoinformatika si pridobi strokovni naslov: DIPLOMIRANI INŽENIR GEODEZIJE (UN) oziroma DIPLOMIRANA INŽENIRKA GEODEZIJE (UN).
razpisnih mest za univerzitetni študij 1. stopnje.
Temeljni cilji programa
Temeljni cilj Univerzitetnega študijskega programa prve stopnje geodezija in geoinformatika je usposobiti strokovnjaka, ki bo pridobil pregledna splošna temeljna znanja z vseh področij geodezije in geoinformatike, hkrati pa osnovna znanja iz nekaterih povezanih, za geodezijo in geoinformatiko pomembnih področij. V okviru izbirnih vsebin bo lahko študent, glede na interes, svoja znanja posameznih povezanih področjih dodatno poglobil. . Seznanjen bo tudi z vsemi posebnostmi na področju geodezije v Sloveniji in Evropi, ki so posledica posebnih zgodovinskih, družbeno-ekonomskih ali geografskih značilnosti. Z delom v skupinah, s projektnim delom in s problemskimi nalogami se bo privajal dela v skupini, javnega nastopanja ter poslovanja s strankami. Vsa pridobljena teoretična znanja bo v največji možni meri preskusil na praktičnih primerih v okviru vaj in realnih primerih uporabe, kar mu bo omogočalo lažjo vključitev v prakso po končanem študiju. Hkrati je cilj osvojitev zadostnega obsega temeljnih inženirskih vsebin, ki omogočajo razvoj abstraktnega mišljenja in uspešno nadaljevanje študija na različnih programih druge stopnje.
Splošne kompetence
Splošne kompetence, ki jih pridobi diplomant so:
- splošna razgledanost in poznavanje akademskih področij,
- razvijanje sposobnosti za postavljanje, razumevanje in kreativno reševanje problemov z uporabo strokovnih načel in teorij,
- kritično branje in razumevanje besedil, samostojno pridobivanje znanja in iskanje virov,
- razvijanje sposobnosti kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,
- usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov,
- razvijanje profesionalne in etične odgovornosti,
- razvijanje jezikovne in numerične pismenosti, javnega nastopanja in sporazumevanja s strankami,
- zmožnost uporabe tujega strokovnega jezika v pisni in govorni komunikaciji,
- zmožnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
- usposobljenost za interdisciplinarno povezovanje;
- upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri svojem delu,
- razvijanje visokih moralno-etničnih meril (poštenost do dela s strankami, nepristranski nasvet, neodvisnost in strokovnost skladno z veljavno zakonodajo),
- ustvarjanje objektivnega pogleda na okolje in družbo in
- sprejemanje dolžnosti do strank in delodajalcev ter celotne družbe.
Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
V univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika se lahko vpiše, kdor je:
- opravil maturo;
- opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe s strokovnega področja naravoslovja ali tehnike ter izpit iz enega od predmetov mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;
- pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis na dodiplomske študijske programe na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej.
V primeru omejitve vpisa bodo:
kandidati iz točke (1.) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri maturi 60 %,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 %;
kandidati iz točke (2.)izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi 40 %,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 %,
- uspeh pri dodatnem maturitetnem izpitu 20 % ;
kandidati iz točke (3.) izbrani glede na:
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 50 %,
- uspeh iz naravoslovnih predmetov (matematika, fizika) v srednji šoli 50 %.
Prehodi med študijskimi programi
Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Geodezija in geoinformatika (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.
Prehodi so možni med študijskimi programi prve stopnje, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.
Prošnje kandidatov za prehod v Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za geodezijo. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Geodezija in geoinformatika, se kandidatu dovoli vpis v višji letnik na Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.
Pogoji za dokončanje študija
Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in diplomskim delom in s tem pridobi Strokovni naslov diplomirani/-a inženir/- ka geodezije (UN), oz. z okrajšavo dipl. inž. geod. (UN).
Pogoji za napredovanje po programu
Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora imeti študent do izteka študijskega leta opravljene vse z učnimi načrti predpisane obveznosti. Iz 2. v 3. letnik pa lahko študent napreduje, če do izteka študijskega leta opravi z učnimi načrti predpisane obveznosti v obsegu najmanj 54 kreditnih točk po ECTS.
Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, ki jih določa 153. člen Statuta UL (materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze).
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se študent lahko vpiše v višji letnik, če zbere najmanj 45 kreditnih točk po ECTS. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča Študijski odbor Oddelka za geodezijo FGG.
Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo imamo že vrsto let utečen sistem mentorstva in tutorstva za naše študente. Študentje bodo že od prvega letnika dalje imeli svoje mentorje letnika, prav tako pa manjše skupine študentov tudi svoje tutorje iz vrst pedagogov ali študentov višjih letnikov, ki jim bodo pomagali pri izbiri smeri, izbirnih predmetov in podobno.
Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme senat FGG na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijske komisije FGG. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.
Pogoji za ponavljanje letnika
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis
Načini ocenjevanja
Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UL, FGG, ki ga potrjuje Senat FGG. Podrobnosti so določene s študijskim redom.
Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.
Znanje s področja predavanj, ki se preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov in podobno, znaša skupaj največ 30 % skupne ocene.
Znanje s področja seminarjev, seminarskih vaj, laboratorijskih vaj in terenskih vaj ter drugo se lahko preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov, domačih nalog in podobno, znaša skupaj vsaj 70% skupne ocene.
Pri ocenjevanju se skladno s Statutom Univerze v Ljubljani uporablja ocenjevalna lestvica z ocenami:
10 – (91–100 %: odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 – (81–90 %: prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
8 – (71–80 %: prav dobro: solidni rezultati),
7 – (61–70 %: dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
6 – (51–60 %: zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
5 do 1 – (50 % in manj: nezadostno - znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).
Kandidat uspešno opravi preverjanje znanja, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Možnostih izbirnih predmetov in mobilnosti
Izbirni predmeti so predvideni: eden v 3. semestru (4 ECTS), dva v 5. semestru (po 4 ECTS) in eden v 6. semestru (6 ECTS). V študijskem programu sta predlagana le dva izbirna predmeta stroke ter športna vzgoja, med katerimi je primerna izbira Terenskih vaj v 6. semestru, Programiranja pa bodisi v 3. ali 5. semestru, hkrati s ostalimi razpoložljivimi izbirnimi predmeti. Med izbirnimi predmeti FGG se poleg športne vzgoje študentom priporoča izbira predmetov s področij komunalne ali prometne infrastrukture ter hidrologije. Izmed izbirnih predmetov preostalih članic FGG se predlagajo predvsem vsebine s področij prava, ekonomije, uprave, komunikologije, tujega jezika, geomorfologije, računalništva, merskih senzorjev, ipd.
Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz katerega koli programa s področij geodezije in geoinformatike, če ima UL FGG z njo podpisan ustrezen sporazum.
Predmetnik – Geodezija in geoinformatika (UN) – 1. stopnja
Veljaven za študente, vpisane v 1. letnik študijskega programa v štud. letih od 2017/18
1. letnik
| 1. semester | ||
|---|---|---|
| Predmet | Kontaktne ure | ECTS* |
| Matematika I | 150 | 10 |
| Fizika | 135 | 9 |
| Programska orodja v geodeziji | 75 | 5 |
| Uvod v geodezijo | 90 | 6 |
| 2. semester | ||
|---|---|---|
| Predmet | Kontaktne ure | ECTS* |
| Matematika II | 120 | 8 |
| Gradbeništvo in infrastruktura | 60 | 4 |
| Detajlna izmera | 150 | 10 |
| Statistične metode v geodeziji | 60 | 4 |
| Izravnalni račun I | 60 | 4 |
2. letnik
| 3. semester | ||
|---|---|---|
| Predmet | Kontaktne ure | ECTS* |
| Prostorsko načrtovanje | 60 | 4 |
| Višja geodezija | 60 | 4 |
| Kartografija | 120 | 8 |
| Izravnalni račun II | 60 | 4 |
| Geoinformatika I | 90 | 6 |
| Osnove obdelave podatkov | 60 | 4 |
| 4. semester | ||
|---|---|---|
| Predmet | Kontaktne ure | ECTS* |
| Fotogrametrija I | 75 | 5 |
| Precizna klasična geodetska izmera | 135 | 9 |
| Uvod v pravo | 60 | 4 |
| GNSS v geodeziji | 120 | 8 |
| Izbirni predmet I (UL FGG ali zunanji) | 60 | 4 |
3. letnik
| 5. semester | ||
|---|---|---|
| Predmet | Kontaktne ure | ECTS* |
| Geodezija v inženirstvu I | 90 | 6 |
| Daljinsko zaznavanje I | 60 | 4 |
| Urejanje podeželskega prostora | 60 | 4 |
| Ekonomika in management v geodeziji | 75 | 5 |
| Izbirni predmet II (UL FGG ali zunanji) | 105 | 7 |
| Stvarno pravo | 60 | 4 |
| 6. semester | ||
|---|---|---|
| Predmet | Kontaktne ure | ECTS* |
| Upravljanje in vrednotenje nepremičnin | 90 | 6 |
| Evidence in katastri nepremičnin | 120 | 8 |
| Izbirni predmet III (UL FGG ali zunanji) | 105 | 7 |
| Praktično usposabljanje | 34 | 4 |
| Diplomsko delo | 75 | 5 |
| Strokovni izbirni predmeti | ||
|---|---|---|
| Predmet | Kontaktne ure | ECTS* |
| Programiranje | 60 | 4 |
| Terensko delo | 90 | 6 |
| Standardi v geodeziji in inženirstvu | 60 | 4 |
| Hidrografija in toponomija | 60 | 4 |
| Merjenje in opisovanje prostora 1 | 60 | 4 |
| Skupni izbirni predmeti | ||
|---|---|---|
| Predmet | Kontaktne ure | ECTS* |
| Športna vzgoja | 60 | 4 |
| Angleščina za gradbeništvo in geodezijo | 60 | 4 |
| Podjetništvo | 60 | 4 |
| Pravica gradnje in gradbena pogodba | 60 | 4 |
| Upravni postopek in upravni spor | 60 | 4 |
| Digitalno načrtovanje | 60 | 4 |
| Od ideje do gradbenega objekta1 | 75 | 5 |
| * Obremenitev študenta je 60 ECTS/leto, kar ustreza 1800 ur/leto: ure vključujejo kontaktne ure in samostojno delo. 1 Izberejo ga lahko samo študenti iz družboslovja. |
||
Študij geodezije na UL FGG sem zaključila z diplomsko nalogo s področja fotogrametrije, ki sem jo pripravljala na Tehniški univerzi München. Oboje, študij in izmenjava, sta bila vstopnica v raziskovanje. Zaposlena sem kot raziskovalka na področju daljinskega zaznavanja in digitalne obdelave posnetkov na Nemški vesoljski agenciji (DLR).
Janja Avbelj
Študijski programi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so odlično zagotovilo, da poklicno pot preživiš ob zanimivem delu, med pomembnimi ljudmi in navdihujočimi projekti. Vsi študijski programi so mednarodno akreditirani.
Področja študija
TEMELJNA GEODETSKA IZMERA
Poglavitni namen temeljne geodetske izmere je izdelava načrtov in kart zemeljskega površja. Pri študiju se naučiš uporabljati sodobno geodetsko mersko opremo, merske postopke, postopke analize in obdelave podatkov opazovanj ter izdelovati geodetske načrte.
GEODEZIJA V INŽENIRSTVU
Brez geodetskega strokovnjaka si ne moremo zamišljati graditve nobenega objekta. Zanimiva in zahtevna so geodetska dela pri graditvi cest, železnic, daljnovodov, premostitvenih objektov, visokih zgradb, montaži strojev in naprav. Naloga geodeta je priprava geodetskih podlag, izdelava projekta geodetskih del, zakoličbe objekta, izdelava načrtov tehnične infrastrukture in katastrskega načrta za ureditev lastninskih vprašanj.
GEODETSKA ASTRONOMIJA, GEOFIZIKA, SATELITSKA GEODEZIJA IN SATELITSKA NAVIGACIJA
Geodetska astronomija se ukvarja z določitvijo geografskih koordinat in azimutov ter smeri težnosti z astronomskimi metodami in opazovanji. V zadnjem času se za določanje položajev točk in objektov (mirujočih in premičnih) vse bolj uporablja satelitska geodezija. Satelitska navigacija pa postaja vse bolj razširjeno sredstvo za določanje položaja v prostoru tudi za vsakdanje potrebe.
KARTOGRAFIJA IN TOPOGRAFIJA
Karte in atlase izdelujemo zato, da bi bile informacije o Zemljinem površju dostopne različnim uporabnikom. Poleg kart v tiskani obliki izdelujemo topografske podatkovne baze, pa tudi različne karte namenjene uporabi z računalnikom. Pri študiju spoznaš vire, metode in tehnike izdelave kart, prav tako pa se seznaniš tudi z možnostmi dostopa in uporabe.
FOTOGRAMETRIJA IN DALJINSKO ZAZNAVANJE
Podatke za izdelavo kart in prostorskih baz pridobivamo tudi iz fotografskih posnetkov in satelitskih podob. Danes se v raziskavah in pri praktičnem delu uporablja sodobna digitalna oprema, zato je pri delu treba dobro poznati tudi informacijsko tehnologijo.
PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN UREJANJE PODEŽELJA
Najprej se seznaniš predvsem z metodami načrtovanja na državni, regionalni in lokalni ravni, z nepremičninami in z rabo tal. Nadaljuješ z načrtovanjem strukture naselij in pristopom za načrtovanje razvoja in prenovo mest ter vasi, izboljšanje življenjskih in delovnih razmer v naseljih itn.
UREJANJE IN GOSPODARJENJE Z ZEMLJIŠČI
Na zemljiščih se prepletajo dejavnosti, razmerja in interesi, ki jih je treba upoštevati pri njihovi rabi in pri vseh planskih odločitvah v zvezi z njimi. Pri študiju se seznaniš z ukrepi tehničnega in pravnega preurejanja zemljišč, s tehničnimi ukrepi v zvezi s pripravo in komunalnim opremljanjem zemljišč in s potrebnimi znanji iz ekonomike nepremičnin.
PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEMI
Če vsebujejo podatki o pojavih tudi določeno prostorsko lokacijo v stvarnem prostoru, se tak informacijski sistem imenuje prostorski ali geografski. Temeljna značilnost prostorskih podatkov je v tem, da imajo poleg opisnih lastnosti tudi posebne kartografske značilnosti.