Select Page

Študij 1. stopnje: Geodezija in geoinformatika (UN)

Geodezija je skupaj z astronomijo ena od najstarejših znanosti. Tradicionalno se ukvarja z določanjem oblike in velikosti Zemlje, s preučevanjem težnostnega polja Zemlje, z izmero in kartografskim prikazovanjem zemeljskega površja ter z evidentiranjem nepremičnin v katastrskih sistemih. S svojo vsebino pokriva široko področje geoprostorske znanosti: od geodetske izmere ter drugih oblik zajemanja prostorskih podatkov s senzorji na satelitskih, letalskih in terestričnih platformah, preko obdelave in analize podatkov v sodobnih geoprostorskih informacijskih sistemih, do njihove uporabe v obliki lokacijskih storitev ter v podporo prostorskim odločitvam, vključno s prostorskim načrtovanjem. Prostorski podatki so postali nepogrešljivi pri upravljanju tako grajenega kot naravnega okolja, zato uvrščamo poklic med poklice prihodnosti.

Inženir geodezije je strokovnjak z akademsko izobrazbo, ki ga odlikuje sposobnost sistemskega in točnega načrtovanja in zajemanja prostorskih podatkov, informacijskega modeliranja prostora ter sposobnost uporabe prostorskih podatkov v podporo odločitvam v prostoru. Naloga geodeta je tudi raziskovalno in razvojno delo ter odkrivanje novih tehnologij za zajemanje in modeliranje prostora.

Diplomant univerzitetnega študija prve stopnje Geodezija in geoinformatika si pridobi strokovni naslov: DIPLOMIRANI INŽENIR GEODEZIJE (UN) oziroma DIPLOMIRANA INŽENIRKA GEODEZIJE (UN).

razpisnih mest za univerzitetni študij 1. stopnje Geodezija in geoinformatika (UN)

Temeljni cilji programa

Temeljni cilj Univerzitetnega študijskega programa prve stopnje geodezija in geoinformatika je usposobiti strokovnjaka, ki bo pridobil pregledna splošna temeljna znanja z vseh področij geodezije in geoinformatike, hkrati pa osnovna znanja iz nekaterih povezanih, za geodezijo in geoinformatiko pomembnih področij. V okviru izbirnih vsebin bo lahko študent glede na interes, svoja znanja posameznih povezanih področjih dodatno poglobil. Seznanjen bo tudi z vsemi posebnostmi na področju geodezije v Sloveniji in Evropi, ki so posledica posebnih zgodovinskih, družbeno-ekonomskih ali geografskih značilnosti. Z delom v skupinah, s projektnim delom in problemskimi nalogami se bo privajal dela v skupini, javnega nastopanja ter poslovanja s strankami. Vsa pridobljena teoretična znanja bo v največji možni meri preskusil na praktičnih primerih v okviru vaj in na realnih primerih uporabe, kar mu bo omogočalo lažjo vključitev v prakso po končanem študiju. Hkrati je cilj usvojitev zadostnega obsega temeljnih inženirskih vsebin, ki omogočajo razvoj abstraktnega mišljenja in uspešno nadaljevanje študija na različnih programih druge stopnje.

Splošne kompetence

Splošne kompetence, ki jih pridobi diplomant, so:

  • splošna razgledanost in poznavanje akademskih področij,
  • razvijanje sposobnosti za postavljanje, razumevanje in kreativno reševanje problemov z uporabo strokovnih načel in teorij,
  • kritično branje in razumevanje besedil, samostojno pridobivanje znanja in iskanje virov,
  • razvijanje sposobnosti kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,
  • usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso ter reševanje strokovnih in delovnih problemov,
  • razvijanje profesionalne in etične odgovornosti,
  • razvijanje jezikovne in numerične pismenosti, javnega nastopanja in sporazumevanja s strankami,
  • zmožnost uporabe tujega strokovnega jezika v pisni in govorni komunikaciji,
  • zmožnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
  • usposobljenost za interdisciplinarno povezovanje;
  • upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri svojem delu,
  • razvijanje visokih moralno-etičnih meril (poštenost do dela s strankami, nepristranski nasvet, neodvisnost in strokovnost, skladno z veljavno zakonodajo),
  • ustvarjanje objektivnega pogleda na okolje in družbo in
  • sprejemanje dolžnosti do strank in delodajalcev ter celotne družbe.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika se lahko vpiše

a) kdor je opravil splošno maturo;   
b) kdor je opravil poklicno maturo v enem od štiriletnih srednješolskih programov ekonomski tehnik, elektrotehnik, fotografski tehnik, geodetski tehnik, geotehnik, gozdarski tehnik, gradbeni tehnik, grafični tehnik, kemijski tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, ladijski strojni tehnik, lesarski tehnik, logistični tehnik, medijski tehnik, metalurški tehnik, naravovarstveni tehnik, okoljevarstveni tehnik, plovbni tehnik, strojni tehnik, tehnik elektronskih komunikacij, tehnik mehatronike, tehnik optik, tehnik računalništva, tehnik varovanja, veterinarski tehnik
 in izpit iz splošne mature iz predmeta matematika;
c. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

V primeru omejitve vpisa bodo:

kandidati iz točke (a) in (c) izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri maturi 60 %,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 %;

kandidati iz točke (b) izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri poklicni maturi 40 %,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 %,
  • uspeh pri dodatnem maturitetnem izpitu matematika 20 %.
Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Geodezija in geoinformatika. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijski odbor oddelka za geodezijo FGG na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj, ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL, 29.5.2007.

Pri priznavanju znanj in spretnosti se:

  • upoštevajo spričevala in druge listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja,
  • ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov,
  • ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),
  • upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.

V primeru, da Študijski odbor oddelka ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis v univerzitetne študijske programe 1. stopnje na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
Študent se lahko vpiše v drugi letnik, če je do izteka študijskega leta opravil predpisane obveznosti in dosegel 52 kreditnih točk po ECTS iz 1. letnika. Študent se lahko vpiše v tretji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil predpisane obveznosti in dosegel vsaj 50 kreditnih točk po ECTS iz 2. letnika ter opravil vse predpisane obveznosti in dosegel 60 kreditnih točk po ECTS iz 1. letnika.

Izjemoma lahko študent zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in doseženih vsaj 45 kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane upravičene razloge. Upravičeni razlogi so določeni skladno s Statutom UL. O izjemnem vpisu odloča Komisija za reševanje vlog študentov UL FGG.

Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo imamo že vrsto let utečen sistem mentorstva in tutorstva za naše študente. Študentje bodo že od prvega letnika dalje imeli svoje mentorje letnika, prav tako pa manjše skupine študentov tudi svoje tutorje iz vrst pedagogov ali študentov višjih letnikov, ki jim bodo pomagali pri izbiri smeri, izbirnih predmetov in podobno.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme dekan FGG na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijskega odbora Oddelka za geodezijo FGG. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Pogoji za ponavljanje letnika
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Pogoji za dokončanje študija

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in z diplomskim delom in s tem pridobi Strokovni naslov diplomirani/-a inženir/- ka geodezije (UN), oz. z okrajšavo dipl. inž. geod. (UN).

Prehodi med študijskimi programi
Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Geodezija in geoinformatika (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Prehodi so možni med študijskimi programi prve stopnje, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.

Prošnje kandidatov za prehod v Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za geodezijo. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Geodezija in geoinformatika, se kandidatu dovoli vpis v višji letnik na Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o študiju na prvi in drugi stopnji na UL FGG, ki ga potrjuje Senat FGG.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Deleži vpliva ocene posamezne oblike izvedbe predmeta (predavanja, seminar, vaje) so praviloma enaki deležu ur oblike izvedbe pri predmetu, določenim z učnim načrtom predmeta.

Znanje, prikazano pri sprotnem delu študenta pri predmetu, ki se preverja s pomočjo kolokvijev, delnih izpitov, seminarjev in seminarskih nalog, dnevnikov, praktičnih projektov, domačih projektov in nalog in podobno, prispeva skupaj najmanj 30 % končne skupne ocene.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Možnostih izbirnih predmetov in mobilnosti

Izbirni predmeti so predvideni: eden v 3. semestru (4 ECTS), dva v 5. semestru (po 4 ECTS) in eden v 6. semestru (6 ECTS). V študijskem programu sta predlagana le dva izbirna predmeta stroke ter Športna vzgoja, med katerimi je primerna izbira Terenskih vaj v 6. semestru, Programiranja pa bodisi v 3. ali 5. semestru, hkrati s ostalimi razpoložljivimi izbirnimi predmeti. Med izbirnimi predmeti FGG se poleg Športne vzgoje študentom priporoča izbira predmetov s področij komunalne ali prometne infrastrukture ter hidrologije. Izmed izbirnih predmetov preostalih članic FGG se predlagajo predvsem vsebine s področij prava, ekonomije, uprave, komunikologije, tujega jezika, geomorfologije, računalništva, merskih senzorjev, ipd.

Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz katerega koli programa s področij geodezije in geoinformatike, če ima UL FGG z njo podpisan ustrezen sporazum.

Kaj dela geodet?

Kaj dela geodet?

Kaj dela geodet?

Predmetnik – Geodezija in geoinformatika (UN) – 1. stopnja

Študij geodezije na UL FGG sem zaključila z diplomsko nalogo s področja fotogrametrije, ki sem jo pripravljala na Tehniški univerzi München. Oboje, študij in izmenjava, sta bila vstopnica v raziskovanje. Zaposlena sem kot raziskovalka na področju daljinskega zaznavanja in digitalne obdelave posnetkov na Nemški vesoljski agenciji (DLR).
Janja Avbelj

Študijski programi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so odlično zagotovilo, da poklicno pot preživiš ob zanimivem delu, med pomembnimi ljudmi in navdihujočimi projekti. 

Področja študija

TEMELJNA GEODETSKA IZMERA

Poglavitni namen temeljne geodetske izmere je izdelava načrtov in kart zemeljskega površja. Pri študiju se naučiš uporabljati sodobno geodetsko mersko opremo, merske postopke, postopke analize in obdelave podatkov opazovanj ter izdelovati geodetske načrte.

GEODEZIJA V INŽENIRSTVU

Brez geodetskega strokovnjaka si ne moremo zamišljati graditve nobenega objekta. Zanimiva in zahtevna so geodetska dela pri graditvi cest, železnic, daljnovodov, premostitvenih objektov, visokih zgradb, montaži strojev in naprav. Naloga geodeta je priprava geodetskih podlag, izdelava projekta geodetskih del, zakoličbe objekta, izdelava načrtov tehnične infrastrukture in katastrskega načrta za ureditev lastninskih vprašanj.

GEODETSKA ASTRONOMIJA, GEOFIZIKA, SATELITSKA GEODEZIJA IN SATELITSKA NAVIGACIJA
Geodetska astronomija se ukvarja z določitvijo geografskih koordinat in azimutov ter smeri težnosti z astronomskimi metodami in opazovanji. V zadnjem času se za določanje položajev točk in objektov (mirujočih in premičnih) vse bolj uporablja satelitska geodezija. Satelitska navigacija pa postaja vse bolj razširjeno sredstvo za določanje položaja v prostoru tudi za vsakdanje potrebe.
KARTOGRAFIJA IN TOPOGRAFIJA

Karte in atlase izdelujemo zato, da bi bile informacije o Zemljinem površju dostopne različnim uporabnikom. Poleg kart v tiskani obliki izdelujemo topografske podatkovne baze, pa tudi različne karte namenjene uporabi z računalnikom. Pri študiju spoznaš vire, metode in tehnike izdelave kart, prav tako pa se seznaniš tudi z možnostmi dostopa in uporabe.

FOTOGRAMETRIJA IN DALJINSKO ZAZNAVANJE

Podatke za izdelavo kart in prostorskih baz pridobivamo tudi iz fotografskih posnetkov in satelitskih podob. Danes se v raziskavah in pri praktičnem delu uporablja sodobna digitalna oprema, zato je pri delu treba dobro poznati tudi informacijsko tehnologijo.

PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN UREJANJE PODEŽELJA
Najprej se seznaniš predvsem z metodami načrtovanja na državni, regionalni in lokalni ravni, z nepremičninami in z rabo tal. Nadaljuješ z načrtovanjem strukture naselij in pristopom za načrtovanje razvoja in prenovo mest ter vasi, izboljšanje življenjskih in delovnih razmer v naseljih itn.
UREJANJE IN GOSPODARJENJE Z ZEMLJIŠČI

Na zemljiščih se prepletajo dejavnosti, razmerja in interesi, ki jih je treba upoštevati pri njihovi rabi in pri vseh planskih odločitvah v zvezi z njimi. Pri študiju se seznaniš z ukrepi tehničnega in pravnega preurejanja zemljišč, s tehničnimi ukrepi v zvezi s pripravo in komunalnim opremljanjem zemljišč in s potrebnimi znanji iz ekonomike nepremičnin.

GEOINFORMATIKA, PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEMI

Prostorski podatki so postali temelj našim odločitvam, pa naj imamo pri tem v mislih državo, lokalna skupnost ali pa posameznika. Rezultati obdelave, modeliranja in analiza prostorskih podatkov, ki jih zajamemo z različnimi sodobnimi tehnologijami, so nepogrešljivi pri spletnih in mobilnih rešitvah, ki so nam v pomoč pri cestni navigaciji, kolesarjenju, pohodništvu, geolociranju fotografij ipd… In vse to je geoinformatika!

ZEMLJIŠKI KATASTER

Na Slovenskem imamo podobno kot ostale države v regiji 200 letno tradicijo zemljiškega katastra. Razumevanje raznolikih katastrskih podatkov za določevanje poteka parcelnih mej v naravi, spreminjanje parcelnih mej zaradi urbanizacije, umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor, modernizacije kmetijstva, razvoj 3D katastra za kompleksno rabo urbanega prostora itd. so le delček izzivov, s katerimi se srečujejo geodeti v praksi …

Predmetnik, ki se izvaja v trenutnem študijskem letu
OPOZORILO: Predmetnik je zgolj informativne narave.

Id: 17

Stopnja: 1

vrstastudija: B - Geodezija in geoinformatika (UN)

1. letnik
Predmet ECTS
(,1798) Detajlna izmera 8
(,1877) Fizika za geodezijo 9
(,1797) Geodetski računi B 4
(,1033) Gradbeništvo in infrastruktura 4
(,1586) Izravnalni račun I 4
(,1629) Matematika I 10
(,1583) Matematika II 8
(,1030) Programska orodja v geodeziji 5
(,1035) Statistične metode v geodeziji 4
(,1796) Uvod v geodezijo 4
(,1743) Športna vzgoja 0

2. letnik
Predmet ECTS
(,1648) Fotogrametrija I 5
(,1183) GNSS v geodeziji 8
(,1649) Geoinformatika I 6
(,1645) Izravnalni račun II 4
(,1177) Kartografija 8
(,1734) Osnove obdelave podatkov 4
(,1650) Precizna klasična geodetska izmera 9
(,1175) Prostorsko načrtovanje 4
(,1641) Uvod v pravo 4
(,1176) Višja geodezija 4
(,1743) Športna vzgoja 0
(,1612) Angleščina za gradbeništvo in geodezijo *4
(,1804) Bližnjeslikovna fotogrametrija *4
(,1772) Digitalno načrtovanje BA *4
(,1272) Izbirni predmet II *4
(,1735) Izbrane vsebine iz geodetske izmere *4
(,1440) Komunalno gospodarstvo B *5
(,1736) Osnovne računske metode za inženirje *4
(,1613) Podjetništvo *4
(,1614) Pravica gradnje in gradbena pogodba *4
(,1202) Programiranje *4
(,1793) Projektno in izkustveno učenje 1 *4
(,1208) Standardi v geodeziji in inženirstvu *4
(,1201) Terensko delo *6
(,1615) Upravni postopek in upravni spor *4
(,1620) Športna vzgoja *4
* izbirni predmet


3. letnik
Predmet ECTS
(,1179) Daljinsko zaznavanje I 4
(,1692) Diplomsko delo 5
(,1682) Ekonomika in management v geodeziji 5
(,1193) Evidence in katastri nepremičnin 8
(,1349) Geodezija v inženirstvu I 6
(,1199) Praktično usposabljanje 4
(,1688) Stvarno pravo 4
(,1197) Upravljanje in vrednotenje nepremičnin 6
(,1195) Urejanje podeželskega prostora 4
(,1612) Angleščina za gradbeništvo in geodezijo *4
(,1804) Bližnjeslikovna fotogrametrija *4
(,1772) Digitalno načrtovanje BA *4
(,1574) Izbirni predmet *6
(,1271) Izbirni predmet I *3
(,1272) Izbirni predmet II *4
(,1763) Izbirni predmet VI *7
(,1735) Izbrane vsebine iz geodetske izmere *4
(,1440) Komunalno gospodarstvo B *5
(,1736) Osnovne računske metode za inženirje *4
(,1613) Podjetništvo *4
(,1614) Pravica gradnje in gradbena pogodba *4
(,1202) Programiranje *4
(,1793) Projektno in izkustveno učenje 1 *4
(,1208) Standardi v geodeziji in inženirstvu *4
(,1201) Terensko delo *6
(,1615) Upravni postopek in upravni spor *4
(,1620) Športna vzgoja *4
* izbirni predmet

Skip to content

Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

Nastavitve piškotkov na tem spletnem mestu so nastavljene na "dovolite piškotke", da vam omogočijo najboljšo možno izkušnjo brskanja. Če še naprej uporabljate to spletno mesto, ne da bi spremenili nastavitve piškotkov, ali če spodaj kliknete "Sprejmi", se s tem strinjate.

Zapri