Študij 2. stopnje: Vodarstvo in okoljsko inženirstvo (MA)

Magistrski študijski program Vodarstvo in okoljsko inženirstvo druge stopnje traja dve leti (štiri semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk. Po končanem študiju študent pridobi strokovni naslov MAGISTER INŽENIR VODARSTVA IN OKOlJSKEGA GRADBENIŠTVA oziroma MAGISTRICA INŽENIRKA VODARSTVA IN OKOlJSKEGA GRADBENIŠTVA, z okrajšavo mag. inž. ok. grad.

Diplomant magistrskega študijskega programa Vodarstvo in okoljsko inženirstvo bo v času študija pridobil poglobljena temeljna znanja s področja naravoslovja, nadgrajena s temeljnimi in predvsem uporabnimi strokovnimi (gradbeno-) tehniškimi znanji za reševanje zahtevnejših upravnih postopkov in planiranje, načrtovanje, izvedbo in vzdrževanje bolj zahtevnih (po Zakonu o graditvi objektov) gradbenih inženirskih objektov (po enotni klasi kaciji vrst objektov CC-SI) s področja vodarstva in okoljskega inženirstva.

V okviru študija bo študent ob teoretičnih temeljnih znanjih hidrotehnike in geotehnike spoznal moderna načela vodarstva, nadgrajena z najnovejšimi dognanji stroke na posameznih področjih okoljskega gradbeništva, posredovanimi na moderen način, s sodobno tehnologijo. Z delom v skupinah, projektnim delom, terenskim delom in reševanjem problemskih nalog bo razvijal veščine pomembne za interdisciplinarno delo v skupini ter nastopanje pred strokovno in laično javnostjo ter se seznanil z vodenjem projektov na področju okoljskega gradbeništva in še posebej projektiranja posameznih specialnih vrst objektov in ukrepov. Vsa pridobljena strokovna znanja bo v največji možni meri preskusil na primerih vaj in realnih primerih uporabe, kar mu bo skupaj s praktičnim usposabljanjem kot sestavnim delom študijskega programa omogočalo lažjo vključitev v prakso po končanem magistrskem študiju.

razpisnih mest za magistrski študij 2. stopnje Gradbeništvo (MA)

Temeljni cilji programa

Diplomant magistrskega študijskega programa Vodarstvo in okoljsko inženirstvo bo pridobil poglobljena temeljna znanja s področja naravoslovja, nadgrajena s temeljnimi in predvsem uporabnimi strokovnimi (gradbeno) tehniškimi znanji za reševanje zahtevnejših upravnih postopkov in planiranje, načrtovanje, izvedbo in vzdrževanje bolj zahtevnih (po Zakonu o graditvi objektov) gradbenih inženirskih objektov (po enotni klasifikaciji vrst objektov CCSI) s področja vodarskega, komunalnega in okoljskega inženirstva.

V okviru študija bo študent ob teoretičnih temeljnih znanjih hidrotehnike in geotehnike spoznal moderna načela vodarstva, nadgrajena z najnovejšimi dognanji stroke na posameznih področjih okoljskega inženirstva in gradbeništva, posredovanimi na moderen način, s sodobno tehnologijo. Z delom v skupinah, projektnim delom, terenskim delom in reševanjem problemskih nalog bo razvijal veščine pomembne za interdisciplinarno delo v skupini ter nastopanje pred strokovno in laično javnostjo ter se seznanil z vodenjem projektov na področju okoljskega gradbeništva ter vodarstva in okoljskega inženirstva in še posebej projektiranja posameznih specialnih vrst objektov in ukrepov. Vsa pridobljena strokovna znanja bo v največji možni meri preizkusil na primerih vaj in realnih primerih uporabe, kar mu bo skupaj s praktičnim usposabljanjem kot sestavnim delom študijskega programa omogočalo lažjo vključitev v prakso po končanem magistrskem študiju. Hkrati je cilj programa tudi osvojitev zadostnega obsega temeljnih inženirskih vsebin, ki omogočajo razvoj abstraktnega mišljenja in uspešno nadaljevanje študija na različnih programih tretje stopnje (npr. s področja gradbeništva ali varstva okolja).

Splošne kompetence

Splošne kompetence, ki jih pridobi diplomant magistrskega študijskega programa Vodarstvo in okoljsko inženirstvo so:

  • splošna razgledanost in poznavanje akademskih področij,
  • razvijanje sposobnosti za uokvirjanje, razumevanje in kreativno reševanje problemov, načel in teorij,
  • visoka stopnja kreativnosti in inovativnosti kot rezultat interdiscplinarnosti študija,
  • kritično branje in razumevanje besedil, samostojno pridobivanje znanja in iskanje virov,
  • razvijanje sposobnosti kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,
  • usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje zahtevnih strokovnih in delovnih problemov,
  • razvijanje profesionalne in etične odgovornosti,
  • razvijanje jezikovne in numerične pismenosti, javnega nastopanja in sporazumevanja s strankami ter laično in strokovno javnostjo,
  • zmožnost uporabe tujega strokovnega jezika v pisni in govorni komunikaciji,
  • zmožnost uporabe moderne informacijsko-komunikacijske tehnologije, tudi v mednarodnem okolju,
  • usposobljenost za interdisciplinarno povezovanje, tudi v mednarodnem okolju,
  • upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri svojem delu,
  • razvijanje visokih moralno-etičnih meril (poštenost do dela s strankami, nepristranski nasvet, neodvisnost in strokovnost skladno z veljavno zakonodajo),
  • ustvarjanje objektivnega pogled na okolje in družbo,
  • sprejemanje dolžnosti do strank in delodajalcev ter celotne družbe,
  • usposobljenost, da na podlagi osvojenega poglobljenega znanja naravoslovnih ved in poglobljenega znanja specializiranih ved s področja vodarstva, okoljskega inženirstva in okoljskega gradbeništva projektirajo in izvajajo zahtevna dela v smislu ustrezne
    kakovosti in cene ter izvajajo neodvisno tehniško presojo na podlagi znanstvene analize in sinteze,
  • usposobljenost povezovanja problematike varstva okolja in prepoznavanja in upoštevanja tveganj ob posegih v prostor in okolje s problematiko projektiranja gradbenih objektov na področju okoljskega gradbeništva.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom S programom Vodarstvo in okoljsko inženirstvo diplomant pridobi predvsem naslednje predmetno specifične kompetence:

  • pozna vlogo in pomen vodarstva v sodobni družbi,
  • sodeluje pri načrtovanju, organiziranju, vodenju in izvedbi gradbenih del pri graditvi bolj zahtevnih gradbenih inženirskih objektov na področju vodarstva,
  • samostojno dimenzionira ne le posamezne elemente temveč celotne bolj zahtevne gradbene inženirske objekte na področju vodarstva,
  • samostojno in kreativno opravlja zahtevne naloge s področja vodarstva, okoljskega inženirstva in okoljskega gradbeništva,
  • vodi skupino pri načrtovanju, zasnovi in izvedbi različnih posegov v vodni prostor, tudi na ogroženih območjih,
  • sodeluje pri pripravi prostorskih aktov,
  • usklajuje dela med investitorji, projektanti in izvajalci posegov v prostor,
  • pozna osnove pravnega in upravnega sistema, pomembnih za vodarstvo in za upravljanje ter evidentiranje vodnega prostora in ogroženih območij,
  • po ustrezni praksi je usposobljen za vodenje večjih vodarskih podjetij.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V drugostopenjski magistrski študijski program Vodarstvo in okoljsko inženirstvo se lahko vpiše, kdor je zaključil:

  1. študijski program prve stopnje s področja gradbeništva;
  2. študijski program prve stopnje drugih strokovnih področij (npr. tehničnih, biotehničnih), če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij Vodarstvo in okoljsko inženirstvo.

Obveznosti individualnega premostitvenega programa določi Študijski odbor Oddelka za okoljsko gradbeništvo UL FGG glede na manjkajoča znanja kandidata, ki jih ni pridobil pri Sloveniji, EU in drugod.

Za vpis na II. stopnjo magistrskega študija Vodarstvo in okoljsko inženirstvo morajo kandidati, ki so zaključili študijski program I. stopnje na drugih študijih, imeti opravljene študijske obveznosti v obsegu vsaj 28 ECTS z vseh treh spodaj navedenih predmetnih področij:

1. SPLOŠNI PREDMETI
Fizika in Matematika 15 ECTS
2. SPLOŠNI HIDROTEHNIČNI PREDMETI
Hidrologija in/ali Hidravlika 3 ECTS
3. NAČRTOVANJE INŽENIRSKIH ZGRADB
Predmeti z znanjem načrtovanja in izvedbe inženirskih gradenj 10 ECTS
SKUPNO 28 ECTS

Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis v magistrske študijske programe II. stopnje na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej. V primeru omejitve vpisa bodo pogoj ocena študija na dodiplomski oz. prvi stopnji (100 %).

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Vodarstvo in okoljsko inženirstvo. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijski odbor Oddelka za okoljsko gradbeništvo UL FGG, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in spretnosti ter vsebino teh znanj in spretnosti, ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL dne 29. 5. 2007.

Pri priznavanju znanj in spretnosti se:

  • upoštevajo spričevala in druge listine (priznavanje »netipičnih spričeval«, portfoljo, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja),
  • ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. – z ocenjevanjem izdelkov, npr. projektov, ki jih je študent izdelal pred vpisom),
  • ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. – brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),
  • upoštevajo ustrezne delovne izkušnje (npr. priznavanje praktičnega usposabljanja in drugih učnih enot progama, ki temeljijo na delovni praksi in izkušnjah).

V primeru, da Študijski odbor Oddelka za okoljsko gradbeništvo UL FGG ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil z učnimi načrti predpisane obveznosti v obsegu 45 kreditnih točk po ECTS.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil obveznosti v obsegu 45 kreditnih točk po ECTS, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, ki jih določa 153. člen Statuta UL (materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze).

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se študent lahko vpiše v višji letnik, če zbere najmanj 30 kreditnih točk po ECTS. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča Študijski odbor Oddelka za okoljsko gradbeništvo UL FGG.

Na UL FGG imamo utečen sistem tutorstva in mentorstva za naše študente, ki ga nudimo tudi v okviru magistrskega študijskega programa Vodarstvo in okoljsko inženirstvo. Študentje imajo v obeh letnikih mentorje letnika, manjše skupine študentov pa tudi tutorje iz vrst pedagogov in/ali študentov drugega letnika, ki jim bodo pomagali pri izbiri izbirnih predmetov in podobno.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje, če je to glede na študijski proces mogoče. Sklep o tem sprejme Študijski odbor Oddelka za okoljsko gradbeništvo na podlagi prošnje kandidata. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Pogoji za ponavljanje letnika
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v 2. letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja 1. letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Pogoji za dokončanje študija

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in magistrskim delom.

Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih in je magister/magistrica inženir/ka okoljskega gradbeništva, oz. z okrajšavo mag. inž. ok. grad.

Prehodi med študijskimi programi

Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Magistrskem študijskem programu druge stopnje Vodarstvo in okoljsko inženirstvo (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Prehodi so možni iz študijskih programov druge stopnje in do prenehanja izvajanja tudi iz dodiplomskih univerzitetnih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo
izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.

Prošnje kandidatov za prehod v Magistrski študijski program druge stopnje Vodarstvo in okoljsko inženirstvo in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za okoljsko gradbeništvo. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Magistrskega študijskega programa druge stopnje Vodarstvo in okoljsko inženirstvo, se kandidatu dovoli vpis v višji (drugi) letnik na Magistrski študijski program
druge stopnje Vodarstvo in okoljsko inženirstvo.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UL, FGG, ki ga potrjuje Senat FGG. Podrobnosti so določene s študijskim redom.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Znanje s področja predavanj, ki se preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov in podobno, znaša skupaj največ 30 % skupne ocene.

Znanje s področja seminarjev, seminarskih vaj, laboratorijskih vaj in terenskih vaj ter drugo se lahko preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov, domačih nalog in podobno, znaša skupaj vsaj 70% skupne ocene.

Pri ocenjevanju se skladno s Statutom Univerze v Ljubljani uporablja ocenjevalna lestvica z ocenami:

10 – (91–100 %: odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 – (81–90 %: prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
8 – (71–80 %: prav dobro: solidni rezultati),
7 – (61–70 %: dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
6 – (51–60 %: zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
5 do 1 – (50 % in manj: nezadostno - znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Kandidat uspešno opravi preverjanje znanja, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Podrobnejši predmetnik – Vodarstvo in okoljsko inženirstvo (MA)

Predmetnik za vpisane v 1. letnik od 2017/2018 naprej

1. letnik

1. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Hidravlično modeliranje 120 8
Hidrološko modeliranje 90 6
Vodovod in priprava pitne vode 120 8
Vodenje projektov 60 4
Osnove prostorske sociologije 45 3
2. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Urejanje vodotokov 120 8
Dreniranje in namakanje 90 6
Zaščita voda 60 4
Morje in obalni pas 60 4
Geotehnika okolja 75 5
Daljinsko zaznavanje v okoljskem gradbeništvu 60 4

2. letnik

3. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Izbirni modul 360 24
Izbirni predmet (FGG ali zunanji) 90 6
4. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Magistrsko delo 450 30
Skladno s Statutom UL lahko študent v času študija opravi 5 % zunanjih izbirnih vsebin. Preostali del izbirnih vsebin mora biti iz strokovnega področja študija.

Izbirni predmeti

Izbirni modul Okoljsko inženirstvo – 1. semester 2. letnika
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Kanalizacija in čiščenje odpadnih voda 120 8
Vodnogospodarski sistemi 60 4
Urejanje hudournikov in povirij 60 4
Matematično modeliranje okoljskih procesov 75 5
Meteorologija 45 3
Izbirni modul Poplave in upravljanje z vodami – 1. semester 2. letnika
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Prostorsko planiranje in ogroženost pred poplavami 75 5
Sociološko ekonomska ocena ogroženosti pred poplavami 75 5
Urejanje hudournikov in povirij 60 4
Numerične metode v dinamiki tekočin 90 6
Okoljske tehnologije 60 4
Izbirni modul Hidrotehnika – 1. semester 2. letnika
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Hidrotehnični objekti 120 8
Vodnogospodarski sistemi 60 4
Vodne moči 60 4
Kanalizacija in čiščenje odpadnih voda 120 8
IZBIRNI PREDMETI
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Stabilnost pobočij 60 4
Hidravlični stroji in naprave 60 4
Vodarstvo 60 4
Orodja za podporo odločanju 75 5
Urejanje krajine 60 4
Uvod v raziskovalno delo 60 4
Projekt iz infrastrukturnih sistemov 60 4
Izbrana poglavja iz matematike III 60 4
Ekohidrologija 60 4
Geotehnika nizkih gradenj 90 6
Praktično usposabljanje 126 6

 

Všeč mi je, da nam profesorji podajajo znanje s primeri iz prakse in s praktičnimi nasveti. Ne polnijo nam glave z nepomembnostmi, pač pa nas naučijo logičnega in praktičnega razmišljanja. Fakulteta te tako ali tako ne more pripraviti na vse, kar te čaka v življenju. Lahko pa te nauči, kako se učinkovito spopasti s problemi.

Petra Žnidaršič, 2. letnik VOI B II

Študijski programi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so odlično zagotovilo, da poklicno pot preživiš ob zanimivem delu, med pomembnimi ljudmi in navdihujočimi projekti. Vsi študijski programi so mednarodno akreditirani.