Select Page

Študij 2. stopnje: Prostorsko načrtovanje (MA)

Magistrski študijski program druge stopnje Prostorsko načrtovanje je organiziran v okviru študijev na UL FGG na Oddelku za geodezijo, vendar je zaradi svoje interdisciplinarne naravnanosti zanimiv tudi za diplomante prve stopnje drugih fakultet, ki se želijo usmeriti v prostorsko načrtovanje.

Študij izoblikuje vrhunske strokovnjake na področjih trajnostnega prostorskega načrtovanja, ki vključuje načrtovanje urbanega in ruralnega prostorskega razvoja na različnih ravneh, od mednarodne, nacionalne do regionalne in lokalne ravni. Diplomanti študija Prostorsko načrtovanje so usposobljeni za izdelavo prostorskih načrtov na različnih ravneh, za delo v različnih sektorjih, povezanih z načrtovanjem in urejanjem prostora, v upravi, razvoju, raziskovanju in na pedagoškem področju. Cilj študija je tudi usposobiti strokovnjake za posebne prostorske vede, kot so: prostorsko planiranje turizma, industrije, kmetijstva in gozdarstva, lokacijske odločitve, prometno planiranje, prostorsko planiranje energetskih, vodooskrbnih, komunalnih, okoljevarstvenih in drugih sistemov ter izobraziti strokovnjake za delo v sestavljenih, interdisciplinarnih projektnih skupinah.

Diplomant magistrskega študijskega programa druge stopnje Prostorsko načrtovanje bo usposobljen za delo v interdisciplinarnih skupinah pri pripravi prostorskih aktov ter na področju načrtovanja, graditve in upravljanja prostora.

Magistrski študijski program Prostorsko načrtovanje druge stopnje traja dve leti (štiri semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk ter ne vsebuje smeri. Po končanem študiju študent pridobi strokovni naslov MAGISTER PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA oziroma MAGISTRICA PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA, z okrajšavo mag. prost. načrt.

POMEMBNO

Vpis v 1. letnik ponovno poteka
v študijskem letu 2023/2024.

razpisnih mest za magistrski študij 2. stopnje Prostorsko načrtovanje (MA)

Temeljni cilji programa

Študij izoblikuje vrhunske strokovnjake na področjih trajnostnega prostorskega načrtovanja na državni, regionalnin lokalni ravni. Diplomanti prostorskega so usposobljeni za za delo pri pripravi vseh vrst prostorskih načrtov in v sektorskem planiranju, v upravi, razvoju, raziskovanju in pedagoškem delu. Poleg zaposlitve v gospodarskih družbah za prostorsko načrtovanje in upravljanje s prostorom so večja delovna področja še državna, regionalna in občinska uprava, regionalne razvojne agencije, regionalno raziskovanje, mednarodno planiranje, umeščanje velikih projektov v prostor. Študij nadalje oblikuje strokovnjake za posebne prostorske vede, kot so prostorsko planiranje turizma, industrije, kmetijstva in gozdarstva, lokacijske odločitve, prometno planiranje, prostorsko planiranje energetskih, vodooskrbnih, komunalnih, okoljevarstvenih in drugih sistemov, izobraževanje strokovnjakov za presojo vplivov na okolje in za mednarodno prostorsko načrtovanje.

Študij je organiziran v okviru študijev na UL, FGG na Oddelku za geodezijo, vendar je zaradi svoje interdisciplinarne naravnanosti zanimiv tudi za študente drugih fakultet z opravljeno prvo stopnjo, ki se želijo usmeriti v prostorsko načrtovanje. Za študente, ki že imajo temeljna znanja iz prostorskih ved, vpisnih pogojev ni, ostali morajo opraviti diferencialne izpite. V večini razvitih držav Evrope in sveta se prostorski načrtovalci oblikujejo na drugi stopnji, ko svoja posebna znanja interdisciplinarno nadgradijo z znanji prostorskega načrtovanja.

S študijskim programom se usposobi prostorski načrtovalec – generalist z uravnovešenimi znanji s področij urejanja prostora, varstva okolja, geoinformatike, urbane in regionalne geografije, prostorske zakonodaje, prostorske ekonomije, prostorske sociologije, infrastrukturnih sistemov in drugih prostorskih ved.

Splošne kompetence

Splošne kompetence, ki jih pridobi diplomant so:

  • splošna razgledanost ter poznavanje akademskih področij in znanstvenih metod dela,
  • razvijanje sposobnosti za definiranje, raziskovanje, razumevanje in kreativno reševanje problemov, načel in teorij,
  • kritično opazovanje in razumevanje stanja v prostoru, načrtov, besedil, samostojno pridobivanje znanja in iskanje virov,
  • razvijanje sposobnosti kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,
  • usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov,
  • razvijanje profesionalne in etične odgovornosti,
  • razvijanje znanstvene pismenosti, javnega nastopanja in sporazumevanja s strankami, posredovanje in podajanje znanja in rezultatov,
  • splošne komunikacijske kompetence, ki se pridobijo zlasti na zagovoru seminarjev in na terenskem delu kot pripravi za praktične naloge,
  • zmožnost uporabe tujega strokovnega jezika v pisni in govorni komunikaciji, komunikacije v mednarodnih in nacionalnih znanstvenih krogih,
  • zmožnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
  • usposobljenost za interdisciplinarno povezovanje,
  • upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri svojem delu,
  • razvijanje visokih moralno-etničnih meril (poštenost do dela s strankami, nepristranski nasvet, neodvisnost in strokovnost skladno z veljavno zakonodajo),
  • ustvarjanje objektivnega pogled na okolje in družbo,
  • sprejemanje strokovne odgovornosti do udeležencev v prostorskem načrtovanju in do celotne družbe.
Predmetno-specifične kompetence

Predmetno-specifične kompetence, ki se pridobijo s programom:

  • razume vlogo in pomen prostorskega načrtovanja v sodobni družbi;
  • razume vlogo in pomen uresničevanja trajnostnih načel posegov v prostor, varstva okolja in naravnih dobrin;- je usposobljen za načrtovanje prostora na lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni;
  • je usposobljen za delo na odgovornih mestih v državni upravi pri lokacijskem odločanju, inšpekcijah, pri koordiniranju sektorjev pri poseganju v prostor;
  • je usposobljen za delo na strateških razvojnih planih in izvedbenih načrtih občin, regij, države ter na strateških planih gospodarskih javnih služb; vključevanje v mednarodno prostorsko načrtovanje (v EU in izven);
  • je usposobljen za usklajevanje razvojnih ter varstvenih zahtev pri posegih v prostor;
  • je usposobljen za zagotavljanje demokratičnosti pri poseganju v prostor in sprejemljivost v družbenem okolju;
  • je usposobljen za zagotavljanje tržne uspešnosti in gospodarnosti razvoja zemljišč;
  • je usposobljen za vodenje zbirk prostorskih podatkov, obvladovanje GIS orodij za razne naloge, prostorske analize in projekcije;
  • ima sposobnost sintetiziranja prostorsko-okoljskih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in drugih sestavin celostnega načrtovanja;
  • ima sposobnost ustvarjanja novih znanj v stroki s poudarkom na interdisciplinarnem značaju pojavov v prostoru;
  • ima sposobnost za pedagoško, raziskovalno in razvojno delo na področjih prostora in okolja.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V magistrski študijski program druge stopnje Prostorsko načrtovanje se lahko vpiše:

  1. diplomant študija prve stopnje študijev s področja proučevanja in urejanja prostora,
  2. diplomant visokošolskega strokovnega študija pred uvedbo bolonjske reforme s področja proučevanja in urejanja prostora,
  3. diplomant študijskega programa prve stopnje študijev s sorodnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, ki obsegajo vsebine iz prostorskega načrtovanja, statistike in uporabe GIS orodij. Morebitne manjkajoče vsebine se določijo glede na različnost strokovnega področja v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Kandidat jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom na magistrski študij.
  4. diplomant visokošolskega strokovnega študija pred uvedbo bolonjske reforme s sorodnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, ki obsegajo vsebine iz prostorskega načrtovanja, statistike in uporabe GIS orodij. Morebitne manjkajoče vsebine se določijo glede na različnost strokovnega področja v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Kandidat jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom na magistrski študij.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Morebitne manjkajoče vsebine kandidatom iz točk (3.) in (4.) individualno določi Študijski odbor Oddelka za geodezijo UL, FGG. Upošteva se tudi dosežena znanja v praksi, vendar največ do 40 % obveznosti. Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis v magistrske študijske programe II. stopnje na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej.

V primeru omejitve vpisa bodo pogoj ocena študija na dodiplomski oz. prvi stopnji (100 %).

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v magistrskem študijskem programu druge stopnje Prostorsko načrtovanje. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijski odbor Oddelka za geodezijo UL, FGG na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj, ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL, 29.5.2007.

Pri priznavanju znanj in spretnosti se:

  • upoštevajo spričevala in druge listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja,
  • ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov,
  • ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),
  • upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.

V primeru, da Študijski odbor Oddelka za geodezijo UL, FGG ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Kaj počne prostorski načrtovalec?

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil z učnimi načrti predpisane obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk po ECTS.

Izjemoma lahko študent zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in doseženih vsaj 40 kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane upravičene razloge. Upravičeni razlogi so določeni skladno s Statutom UL. O izjemnem vpisu odloča Komisija za reševanje vlog študentov UL FGG.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme dekan UL FGG na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijskega odbora oddelka za geodezijo UL FGG. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Pogoji za ponavljanje letnika
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Pogoji za dokončanje študija

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 ECTS vključno s pozitivno oceno in zagovorom magistrske naloge.

Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih in je magister/magistrica prostorskega načrtovanja, z okrajšavo mag. prost. načrt.

Prehodi med študijskimi programi

Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Magistrskem študijskem programu druge stopnje Prostorsko načrtovanje (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Prehodi so možni iz študijskih programov druge stopnje in do prenehanja izvajanja tudi iz dodiplomskih univerzitetnih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.

Prošnje kandidatov za prehod v Magistrski študijski program druge stopnje Prostorsko načrtovanje in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za geodezijo. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Magistrskega študijskega programa druge stopnje Prostorsko načrtovanje, se kandidatu dovoli vpis v višji (drugi) letnik na Magistrski študijski program druge stopnje Prostorsko načrtovanje.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o študiju na prvi in drugi stopnji na UL FGG, ki ga potrjuje Senat FGG.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Deleži vpliva ocene posamezne oblike izvedbe predmeta (predavanja, seminar, vaje) so praviloma enaki deležu ur oblike izvedbe pri predmetu, določenim z učnim načrtom predmeta.

Znanje, prikazano pri sprotnem delu študenta pri predmetu, ki se preverja s pomočjo kolokvijev, delnih izpitov, seminarjev in seminarskih nalog, dnevnikov, praktičnih projektov, domačih projektov in nalog in podobno, prispeva skupaj najmanj 30 % končne skupne ocene.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Predmetnik – Prostorsko načrtovanje (MA) – 2. stopnja

Študijski programi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so odlično zagotovilo, da poklicno pot preživiš ob zanimivem delu, med pomembnimi ljudmi in navdihujočimi projekti. 

 

AESOP certifikat za izjemnost

Magistrski študijski program druge stopnje Prostorsko načrtovanje je pridobil certifikat za izjemnost in izpolnjuje standarde kakovosti ter združuje več vidikov odličnosti načrtovanja izobraževanja. 

V času študija PN na 2. stopnji sem pridobil široko znanje o prostoru, ki mi močno koristi ob začetkih moje poklicne poti na Mestni občini Novo mesto. Znanje in izkušnje sem pridobil zahvaljujoč odličnim profesorjem različnih strok, praktično usmerjenih vaj in terenskih vaj. Izkoristil sem tudi priložnosti, ki mi jih je ponudila fakulteta, in se udeležil različnih konferenc, študijske izmenjave v tujini ter sodeloval na projektu PKP (Po kreativni poti do znanja). Že tekom študija sem prišel v stik s potencialnimi delodajalci.


Klemen Beličič

Kot diplomant gradbene smeri sem z študijem prostorskega načrtovanja na 2. stopnji razširil znanja in pridobil izkušnje tudi iz praktičnih projektov. S pomočjo odličnih profesorjev, ki spodbujajo raziskovalni duh, sem si utrl pot do Univerzitetne Prešernove nagrade UL. Odlične reference pridobljene skozi študij, so mi kasneje pomagale pri zaposlitvi na RRA Koroška, kjer vodim projekt umestitve in izgradnje Dravske kolesarske poti.


Uroš Rozman

Skip to content

Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

Nastavitve piškotkov na tem spletnem mestu so nastavljene na "dovolite piškotke", da vam omogočijo najboljšo možno izkušnjo brskanja. Če še naprej uporabljate to spletno mesto, ne da bi spremenili nastavitve piškotkov, ali če spodaj kliknete "Sprejmi", se s tem strinjate.

Zapri