Študij 3. stopnje: Grajeno okolje

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) skrbi tudi za izobraževanje na tretji stopnji, kjer izvaja doktorski študijski program Grajeno okolje. Prav Grajeno okolje je tisto, ki združuje štiri znanstvena področja: Gradbeništvo, Geodezijo, Načrtovanje in urejanje prostora ter Geologijo. Najobsežnejše znanstveno področje je Gradbeništvo. Študijsko področje Geodezije je v slovenskem prostoru zastopano le na UL FGG. Področje Načrtovanje in urejanje prostora je interdisciplinarno področje, zato je študij zanimiv za diplomante različnih programov. Študijsko področje Geologije je zasnovano tako, da pokriva vsa glavna polja geoloških znanosti, hkrati pa se usmerja tudi v speci čnosti geoloških razmer v širšem srednjeevropskem in sredozemskem prostoru.

Temeljni cilj doktorskega študijskega programa Grajeno okolje je izobraževanje visoko usposobljenih raziskovalcev za posamezna znanstvena področja, ki sestavljajo študijski program. Doktorand bo po končanem študiju usposobljen za znanstveno razmišljanje in reševanje znanstvenih problemov ter sodelovanje pri reševanju zahtevnih delovnih problemov z interdisciplinarnim pristopom. Sposoben bo kreativnega in samostojnega znanstveno-raziskovalnega dela in reševanja znanstvenih problemov bodočih delodajalcev. Usposobljen bo za obravnavo raziskovalnega problema po najsodobnejših znanstvenih metodah, kritično presojo raziskovalnih rezultatov, za razvoj novih raziskovalnih metod ter prenos novih tehnologij in znanja v prakso.

Doktorski študijski program omogoča pridobitev znanstvenega naslova doktor znanosti oziroma doktorica znanosti.

razpisnih mest za doktorski študijski program Grajeno okolje

O študiju

Doktorski študijski program Grajeno okolje je vsebinsko in metodološko nadaljevanje študijev prve in druge stopnje. Predstavlja znanstveno nadgradnjo vsebin gradbeništva, geodezije, načrtovanja in urejanja prostora, okoljskega gradbeništva, stavbarstva in geologije.

Osrednji poudarek doktorskega študija je na raziskovalnem delu, na interdisciplinarnosti študija ter na sodelovanju mednarodno uveljavljenih domačih in tujih strokovnjakov. Poseben poudarek je namenjen tudi ustreznemu sodelovanju med doktorandom in mentorjem. Program je v celoti ovrednoten po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) in se lahko na ta način vključuje v mednarodno izmenjavo študentov v državah, ki uporabljajo ta sistem.

Pogoji za vpis

Na doktorski študijski program Grajeno okolje se lahko vpiše, kdor je končal:

  • študijski program druge stopnje;
  • študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami (ECTS), ali drugi enoviti magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS;
  • študijski program za pridobitev specializacije in je pred tem končal visokošolski strokovni program. Tem kandidatom Študijski odbor doktorskega študija UL FGG pred vpisom v doktorski študijski program Grajeno okolje določi dodatne obveznosti v obsegu do 60 ECTS;
  • študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Tem kandidatom se v doktorskem študijskem programu Grajeno okolje priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 ECTS;
  • študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004.

Na doktorski študijski program Grajeno okolje se lahko vpišejo tudi diplomanti tujih univerz. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja skladno s 121. členom Statuta UL.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

V primeru omejitve vpisa bo izbira kandidatov temeljila na podlagi naslednjih kriterijev:

  • povprečna ocena študija (15 %),
  • ocena diplomske ali magistrske naloge (5 %) in
  • uspeh pri izbirnem izpitu (80 %), ki je sestavljen iz pisnega izpita s področja naravoslovja in tehnike. Kandidat lahko 40 % ocene pisnega izpita nadomesti z oceno dosedanjega znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa.

Kandidati si izberejo študijskega mentorja ob vpisu na doktorski študij oziroma najpozneje do konca 1. semestra 1. letnika doktorskega študija.

Prehodi med študijskimi programi

Doktorand lahko preide iz študijskega programa, v katerega se je vpisal, na drugega, pri čemer se mu vse ali del obveznosti, ki jih je že opravil, priznajo kot opravljene obveznosti novega študijskega programa. Prošnje kandidatov za prehod na doktorski študijski program Grajeno okolje bo individualno obravnaval Študijski odbor doktorskega študija.

Pogoji za napredovanje po programu

POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU
Doktorand se lahko vpiše v 2. letnik doktorskega študija Grajeno okolje, če je do izteka študijskega leta opravil z učnimi načrti predpisane obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk po ECTS.

Za napredovanje v 3. letnik mora doktorand opraviti:

  • vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika,
  • javno predstaviti temo doktorske disertacije in
  • pridobiti soglasje Senata UL k temi doktorske disertacije.

Zadnji, 3. letnik, je namenjen individualnemu raziskovalnemu delu in izdelavi ter zagovoru doktorske disertacije.

Zaključek študija

Študij, ki traja 3 leta, doktorand zaključi, ko opravi vse, s programom določene študijske obveznosti, vključno z zagovorom doktorske disertacije. Pred zagovorom doktorske disertacije pa je obveznost doktoranda objaviti najmanj en znanstveni članek s področja doktorata v reviji, ki jo indeksira SCI oz. SSCI. S tem dobite pravico do znanstvenega naslova, ki se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih: DOKTOR ZNANOSTI oziroma DOKTORICA ZNANOSTI.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UL, FGG, ki ga potrjuje Senat FGG. Podrobnosti so določene s študijskim redom.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Znanje s področja predavanj, ki se preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov in podobno, znaša skupaj največ 30 % skupne ocene.

Znanje s področja seminarjev, seminarskih vaj, laboratorijskih vaj in terenskih vaj ter drugo se lahko preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov, domačih nalog in podobno, znaša skupaj vsaj 70% skupne ocene.

Pri ocenjevanju se skladno s Statutom Univerze v Ljubljani uporablja ocenjevalna lestvica z ocenami:

10 – (91–100 %: odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 – (81–90 %: prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
8 – (71–80 %: prav dobro: solidni rezultati),
7 – (61–70 %: dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
6 – (51–60 %: zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
5 do 1 – (50 % in manj: nezadostno - znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Kandidat uspešno opravi preverjanje znanja, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Predmetnik doktorskega študija Grajeno okolje

Predmetnik
1. letnik – skupaj 60 ECTS
Obvezni skupni predmet (Orodja in metode v raziskovanju grajenega okolja) 10 ECTS
Obvezni predmet znanstvenega področja (za področji Geodezija ter Načrtovanje in urejanje prostora) 10 ECTS
Izbirni predmeti (za področji Geodezija
ter Načrtovanje in urejanje prostora)
15 ECTS
Izbirni predmeti (za področji
Gradbeništvo in Geologija)
25 ECTS
Individualno raziskovalno delo
(za vsa znanstvena področja)
25 ECTS
Skupaj 60 ECTS
2. letnik – skupaj 60 ECTS
Izbirni predmeti 10 ECTS
Izdelava in predstavitev
teme doktorske disertacije
5 ECTS
Individualno raziskovalno delo 45 ECTS
Skupaj 60 ECTS
3. letnik – skupaj 60 ECTS
Individualno raziskovalno delo 50 ECTS
Predstavitev doktorske disertacije
pred javnim zagovorom
5 ECTS
Izdelava in javni zagovor doktorske disertacije 5 ECTS
Skupaj 60 ECTS
Mobilnost na študiju

Mobilnost je zagotovljena z zahtevo, da mora doktorand vsaj en predmet v obsegu najmanj 5 ECTS izbrati izven UL FGG oz. UL NTF, po možnosti v tujini. Izven UL FGG oz. UL NTF lahko opravi tudi del individualnega raziskovalnega dela.

Znanstveno področje Gradbeništvo

Doktorand s področja gradbeništva izbira predmete v skupnem obsegu 35 ECTS (25 ECTS v prvem in 10 ECTS v drugem letniku), izbere lahko najmanj štiri predmete (3 × 10 ECTS in 1 × 5 ECTS) in največ pet predmetov (2 × 10 ECTS in 3 × 5 ECTS), izbere jih lahko na UL FGG ali kjerkoli izven UL FGG, pri čemer mora vsaj en predmet v obsegu najmanj 5 ECTS izbrati izven UL FGG. Doktorand si izbirne predmete izbere v dogovoru z mentorjem in glede na področje raziskovalnega dela, a največ po dva predmeta pri istem nosilcu.

Znanstveno področje Geodezija

Poleg obveznih predmetov doktorand izbira predmete v skupnem obsegu 25 ECTS (15 ECTS v prvem in 10 ECTS v drugem letniku), izbere lahko najmanj tri predmete (2 × 10 ECTS in 1 × 5 ECTS) in največ štiri predmete (1 × 10 ECTS in 3 × 5 ECTS), izbere jih lahko na UL FGG ali kjerkoli izven UL FGG, pri čemer mora vsaj en predmet v obsegu najmanj 5 ECTS izbrati izven UL FGG. Doktorand si izbirne predmete izbere v dogovoru z mentorjem in glede na področje raziskovalnega dela, a največ po dva predmeta pri istem nosilcu.

Znanstveno področje Načrtovanje in urejanje prostora

Poleg obveznih predmetov doktorand izbira predmete v skupnem obsegu 25 ECTS (15 ECTS v prvem in 10 ECTS v drugem letniku). Izbere lahko najmanj tri predmete (2 × 10 ECTS in 1 × 5 ECTS) in največ štiri predmete (1 × 10 ECTS in 3 × 5 ECTS). Izbere jih lahko na UL FGG ali kjerkoli izven UL FGG, največ po dva predmeta pri istem nosilcu, pri čemer mora vsaj en predmet v obsegu najmanj 5 ECTS izbrati izven FGG.

V obveznem predmetu Prostorsko načrtovalsko raziskovanje je že vključena vsebina predmeta Tehnično upravljanje nepremičnin – izbrana poglavja, zato omenjenega predmeta doktorand ne more izbrati kot izbirnega predmeta. Doktorand si izbirne predmete izbere v dogovoru z mentorjem in glede na področje raziskovalnega dela, dodatno pa mora upoštevati naslednje:

  • ƒƒDoktorand z diplomo tehnične fakultete mora obvezno izbrati en izbirni predmet iz družboslovnih in en izbirni predmet iz naravoslovnih disciplin (v obsegu 5 do 10 ECTS);
  • Doktorand z diplomo družboslovne fakultete mora obvezno izbrati en izbirni predmet iz tehniških in en izbirni predmet iz naravoslovnih disciplin (v obsegu 5 do 10 ECTS);
  • Doktorand z diplomo naravoslovne fakultete mora obvezno izbrati en izbirni predmet iz tehniških in en izbirni predmet iz družboslovnih disciplin (v obsegu 5 do 10 ECTS).

Znanstveno področje Načrtovanje in urejanje prostora se povezuje znotraj UL, in sicer predvsem s FA, BF – Oddelek za krajinsko arhitekturo, FF – Oddelek za geografijo, EF in FDV.

Znanstveno področje Geologija

Znanstveno področje Geologija Doktorand s področja geologije izbira predmete v skupnem obsegu 35 ECTS (načeloma 25 ECTS v prvem in 10 ECTS v drugem letniku), izbere lahko najmanj štiri predmete (3 × 10 ECTS in 1 × 5 ECTS) in največ pet predmetov (2 × 10 ECTS in 3 × 5 ECTS), izbere jih lahko na NTF OG ali kjerkoli izven, pri čemer mora vsaj en predmet v obsegu najmanj 5 ECTS izbrati izven NTF OG (poleg obveznega skupnega predmeta na UL FGG). Doktorand si izbirne predmete izbere v dogovoru z mentorjem in glede na področje raziskovalnega dela, a največ po dva predmeta pri istem nosilcu.

Izbira študija je bila tudi zame – tako kot za mnoge – vse prej kot lahka. Pomembni merili pri tem sta bili tehnika in interdisciplinarnost, študij na UL FGG pa je obljubljal ravno to: dobro tehnično osnovo kot tudi širino za temeljit vpogled v problematiko okolja, povezano s človeško dejavnostjo (npr. onesnaženje, vodooskrba, poplavna varnost). Pridobljena znanja so bila dobra osnova za nadaljevanje študija in poklicne poti tudi na tujih univerzah, kot so: Danska kraljeva šola za farmacijo, Danska tehniška univerza, Univerza v Adelaide (Avstralija), Univerza v Algarve (Portugalska). Trenutno se na Univerzi v Gironi (Španija) ukvarjam z vpeljavo trajnostne rabe naravnih virov (voda, energija in hrana) v mestih.

Nataša Atanasova

Študijski programi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so odlično zagotovilo, da poklicno pot preživiš ob zanimivem delu, med pomembnimi ljudmi in navdihujočimi projekti. Vsi študijski programi so mednarodno akreditirani.