Select Page

Zgodovina Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani

  1. 1919-1945 Tehniška fakulteta – Oddelek za gradbeništvo
    Po letu 1919 se je začel na oddelku (odseku) Tehniške fakultete izvajati pouk gradbeništva v prostorih takratne obrtne šole.
  2. 1945-1950 Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
    Po 2. svetovni vojni je postala Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo samostojna članica Univerze v Ljubljani.
  3. 1950-1954 Tehniška visoka šola – Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
    Od šolskega leta 1950/51 do šolskega leta 1953/54 je bila Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo članica Tehniške visoke šole v Ljubljani.
  4. 1954-1957 Tehniška fakulteta – Oddelek za gradbeništvo in geodezijo
    Jeseni 1954 je bila Tehniška visoka šola v Ljubljani ukinjena. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo je postala Oddelek za gradbeništvo in geodezijo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
  5. 1957-1994 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo
    Leta 1957 je bila ustanovljena Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo s tremi oddelki: Oddelek za arhitekturo, Oddelek za gradbeništvo in Geodetsko-komunalni oddelek.
  6. 1995 – 2009Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
    S 1.1.1995 je postala Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo samostojna članica Univerze v Ljubljani.
  7. 2010 daljeFakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Zbirka geodetskih instrumentov na UL FGG

Oddelek za geodezijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) hrani zbirko geodetskih instrumentov, ki obsega več kot 100 muzejskih predmetov.

Ogled zbirke ...

V več kot 100 letnem obstoju študija gradbeništva v Sloveniji je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani oz. njenih pravnih prednicah zaključilo različne stopnje študija:

(podatek do 1. 1. 2021)

študentov, ki so diplomirali

magistrov inženirjev

magistrov znanosti

doktorjev znanosti

1919 – 1945: Tehniška fakulteta – Oddelek za gradbeništvo

Po letu 1919 se je začel na oddelku (odseku) Tehniške fakultete izvajati pouk gradbeništva v prostorih takratne obrtne šole. Študij gradbeništva je trajal 8 semestrov.

Jeseni 1921. leta je bilo zgrajeno poslopje ob Aškerčevi cesti 7 (sedanja »Stara tehnika«). V novi stavbi so dobili prostor 3 oddelki Tehniške fakultete:

  • Oddelek za arhitekturo,
  • Oddelek za elektrotehniko in
  • Oddelek za gradbeništvo.

Glavno breme gradbeniških predavanj je odpadlo na Alojzija Krála in Miroslava Kasala. Teoretične predmete so predavali Josip Plemelj, Rihard Zupančič, Maks Samec, Karel Hinterlechler, Josip Mazi in drugi, ki so delovali na drugih matičnih oddelkih. Geodezijo je poučeval Leo Novak. Leta 1927 je bil k poslopju Stare tehnike narejen podkleteni dvoetažni prizidek. V kletnih prostorih je začel delovati v okviru Inštituta za tehnično mehaniko laboratorij za preiskavo materiala.

Do leta 1931 je bil Oddelek za gradbeništvo organiziran v dveh inštitutih. Inštitutu za tehnično mehaniko so pripadali predmeti: tehnična mehanika, stavbena mehanika, statika gradbenih konstrukcij, ojačen beton in preiskava gradiva. Inštitutu za gradbeno inženirstvo pa so pripadali predmeti visoke gradnje, industrijske zgradbe, ceste, železnice, leseni in zidani mostovi, železni mostovi, vodne zgradbe, gradbeni elementi in enciklopedija inženirskih ved. V tem času je študent gradbeništva poslušal 33 predmetov. Prvi diplomanti študija gradbeništva so bili leta 1925 Črnjač Josip, Globočnik Stojan, Golob Ivan in Lah Jože.

Leta 1931 sta se inštituta razdelila na 6 zavodov. Na:

  • Zavod za tehnično mehaniko in preiskavo materiala – predstojnik prof.dr. Alojzij Král,
  • Zavod za ojačen beton in gradbeno mehaniko – predstojnik prof.dr. Miroslav Kasal,
  • Zavod za visoke stavbe – predstojnik prof. Jaroslav Foerster,
  • Zavod za ceste in železnice – predstojnik prof. Alojzij Hrovat,
  • Zavod za mostne zgradbe – predstojnik prof.dr. Miroslav Kasal, sodelavec dr. Milan Fakin in
  • Zavod za vodne zgradbe – predstojnik prof. Ciril Žnidarčič, sodelavec dr. Milovan Goljevšček.

Takšna organizacijska oblika je na gradbenem oddelku obveljala do konca vojne leta 1945. V času 2. svetovne vojne je bila študij zaradi zaprtja fakultete dvakrat prekinjen. V obdobju od leta 1931 do leta 1945 je študent gradbeništva poslušal 37 predmetov.

Zadnja diplomanta študija gradbeništva na Tehniški fakulteti sta bila leta 1945 Jože Valentinčič in Anton Drevenšek (207. diplomant). V času Tehniške fakultete so doktorirali 3 kasnejši učitelji na gradbeni fakulteti. Leta 1935 je doktoriral Milan Fakin, leta 1943 Milovan Goljevšček in leta 1944 Branko Žnideršič.

Študij geodezije je bil v letih 1919-1928 organiziran kot dveletni zemljemerski tečaj. Po podatkih, ki so nam na voljo, naj bi ta študij (tečaj) zaključilo šestdeset študentov. Žal spisek diplomantov ni ohranjen. Ta tečaj se je leta 1928 preoblikoval v štiriletni študij kulturno-geodetske smeri, že leta 1931 pa je bil ukinjen.

V tem času je študent kulturno-geodetske smeri poslušal 34 predmetov. Poleg diplomskega dela so slušatelji opravili še zaključni izpit iz naslednjih štirih predmetov: Fotogrametrijo pri prof. L. Novaku, Višjo geodezijo pri prof. J. Črnjaču, Vodne zgradbe I, II in III pri prof. C. Žnidaršiču in Ceste pri prof. A. Horvatu.

Absolviralo in diplomiralo je petinštirideset slušateljev. Prvi diplomant tega študija je bil Davorin Burja in zadnji 45. diplomant Zorn (1945).

Geodetska stroka je na začetku našla svoje mesto v Inštitutu za geodetska merjenja in geodezijo (predstojnik prof. Dimitrij Frost), ki se je leta 1930 preoblikoval najprej v Inštitut za geodezijo in leta 1935 pod vodstvom prof.dr. Miroslava Kasala v Zavod za geodezijo.

Po letu 1931, ko je bil ukinjen študij geodezije, sta se v okviru Inštituta za geodezijo oz. Zavoda za geodezijo razvijala le predmeta Nižja in Višja geodezija, oba namenjena študentom gradbeništva, predavanja iz nižje geodezije pa so poslušali tudi študenti arhitekture. Geodetski oddelek je bil znova ustanovljen šele po končani drugi svetovni vojni.

1945 – 1950: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Po 2. svetovni vojni je postala Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo samostojna članica Univerze v Ljubljani. Od leta 1945 do jeseni leta 1950 je fakulteto kot dekan vodil prof. Alojzij Hrovat.

Na oddelku za gradbeništvo so bile ustanovljene 3 študijske smeri: hidrotehnična (HS), konstrukcijska (KS) in prometna (PS). Študij se je leta 1949 iz 8 semestrov podaljšal na 9 semestrov, študent je poslušal 44 (na HS), 39 (na KS) oz. 48 predmetov (na PS).

Iniciativa za ustanovitev Oddelka za geodezijo je bila dana na Zavodu za geodezijo, takratni Geodetski upravi LR Slovenije in s strani posameznikov iz prakse. Pobudniki in nosilci pedagoškega procesa sta bila učitelja geodezije iz predvojnih let L. Novak in J. Črnjač, načelnik Geodetske uprave Miroslav Črnivec in Ivan Čuček iz operative. Geodetski oddelek je bil nameščen v prostorih Rudarskega paviljona ob Aškerčevi cesti.

Študij je bil prilagojen takratnim potrebam. Namenjen je bil strokovnjakom za osnovna geodetska dela, izdelavi načrtov in kart ter v veliki meri inženirski geodeziji, dan je bil precejšnji poudarek tudi študiju katastra in zakonodaje.

Študij je bil zasnovan kot 9 semestrski. Obsegal je 36 predmetov; 11 splošno teoretičnih in 25 strokovnih. Strokovni predmeti so bili predvsem iz geodetske stroke, brez povezav s predmeti gradbene stroke. Poleg že predvojnih učiteljev (prof. L. Novak in prof. J. Črnjač) so pri izvedbi pouka sodelovali še: prof.dr. Andrej Gosar, Ivan Čuček, Rado Dvoršak, Miroslav Črnivec, Ciril Šlebinger, Jože Brus, Albin Jerin, Raša Vodušek, Alojz Podpečan in Franjo Rudl. Predstojnik oddelka je bil prof. J. Črnjač.

Takoj po vojni je leta 1946 na ljubljanski univerzi doktoriral Lujo Šuklje.

Leta 1949 je bila dokončana zgradba na Hajdrihovi ulici 28, kamor sta se iz Stare tehnike preselila Konstrukcijski in Hidrotehnični odsek Oddelka za gradbeništvo. V sosednjo stavbo se je preselil Vodogradbeni laboratorij, ki je od ustanovitve leta 1937 dalje deloval na Cesti dveh cesarjev na Viču.

fgg_zg02

1950 – 1954: Tehniška visoka šola – Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Od šolskega leta 1950/51 do šolskega leta 1953/54 je bila Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo članica Tehniške visoke šole v Ljubljani. V tem času so jo vsak po eno šolsko leto vodili dekani:

  • prof. Leo Novak (geodet),
  • prof. Drago Leskovšek (gradbenik – prometna smer),
  • prof. Emil Kovačič (gradbenik – hidrotehnična smer) in
  • prof. Josip Črnjač (geodet).

Leta 1954 je doktoriral Srđan Turk.

1954 – 1957: Tehniška fakulteta – Oddelek za gradbeništvo in geodezijo

Jeseni 1954 je bila Tehniška visoka šola v Ljubljani ukinjena. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo je postala Oddelek za gradbeništvo in geodezijo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ob koncu šolskega leta 1956/57 se je Tehniška fakulteta reorganizirala v več samostojnih fakultet.

Oddelek za gradbeništvo so v šolskih letih 1953/54 in 1954/55 vodili predstojniki študijskih smeri; dr. Janko Bleiweis, dr. Milan Fakin in.dr. Branko Žnideršič. V šolskem letu 1955/56 je bil predstojnik gradbenega oddelka Drago Leskovšek, v šolskem letu 1956/57 Janko Sketelj. V tem času je bil pouk na Oddelku za gradbeništvo v prvih 4 letnikih skupen, 9. semester pa je bil izbirni.

Po letu 1956 so lahko študenti na Oddelku za geodezijo zaključili študij na geodetski oz. komunalni smeri. Oddelek se je preimenoval v Geodetsko-komunalni oddelek. Oddelek za geodezijo oz. Geodetsko-komunalni oddelek sta v šolskih letih od 1953/54 do 1956/57 vodila predstojnika prof. Ivan Čuček in prof. J. Črnjač.

1957 – 1994: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo

Leta 1957 je bila ustanovljena Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo s tremi oddelki: Oddelek za arhitekturo, Oddelek za gradbeništvo in Geodetsko-komunalni oddelek.

Oddelek za gradbeništvo je bil razdeljen na tri odseke:

  • konstrukcijski,
  • prometni in
  • hidrotehnični odsek.

Geodetsko-komunalni oddelek je bil razdeljen na dva odseka:

  • geodetski in
  • komunalni.

Prvi dekan FAGG je postal prof. Edo Mihevc (arhitekt), prodekan Janko Sketelj (gradbenik). Po nepisanem pravilu so se dekani zaporedoma izmenjavali tako, da je bil dekan iz enega, prodekan pa iz drugega oddelka. Na FAGG je prvi doktoriral leta 1957 Ervin Nonveiller.

Začetke FAGG so zaznamovala naslednja obdobja:

  • Šolsko leto 1959/60: začetek podiplomskega študija na FAGG na konstrukcijski smeri Oddelka za gradbeništvo. Prvi magister Milan Muršič leta 1963,
  • Šolsko leto 1960/61: uvedba dvostopenjskega študija; 2 krat po 4 semestre;
  • Šolsko leto 1965/66: ponovna uvedba enovitega študija; 8 semestrov; usmeritev v 3. letniku na 3 študijske smeri na študiju gradbeništva in na 2 študijski smeri na geodetsko-komunalnemu oddelku;
  • Šolsko leto 1968/69: študij se podaljša na 9 semestrov; usmeritev v 4. letniku na študijske smeri,
  • Leta 1969 je bila zgrajena nova stavba na Jamovi cesti 2, kamor sta se preselila Oddelek za gradbeništvo in Geodetsko-komunalni oddelek. V pritličju stavbe je začel delovati Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo (IGF), v prvem nadstropju stavbe pa Laboratorij za mehaniko tal (LMT).

Ob koncu leta 1969 je bilo na FAGG na Oddelku za gradbeništvo 13 kateder.

Na hidrotehnični smeri so bile:

  • Katedra za hidravliko (predstojnik dr. J. Bleiweis),
  • Katedra za hidrologijo in melioracije (predstojnik E. Kovačič),
  • Katedra za izrabo vodnih sil (predstojnik dr. M. Goljevšček),
  • Katedra za zdravstveno hidrotehniko (predstojnik J. Sketelj) in
  • Katedra za geotehniko (predstojnik dr. L. Šuklje).

Na konstrukcijski smeri so bile:

  • Katedra za statiko gradbenih konstrukcij (predstojnik dr. D. Jurišić),
  • Katedra za visoke zgradbe (B. Ozvald),
  • Katedra za lesene in masivne konstrukcije (predstojnik dr. S. Turk) in
  • Katedra za metalne konstrukcije (predstojnik dr. M..Marinček).

Na prometni smeri so bile:

  • Katedra za organizacijo gradbenih del (predstojnik R. Jenko),
  • Katedra za ceste (predstojnik dr. B. Žnideršič) in
  • Katedra za železnice (predstojnik J. Gspan).

Na oddelku za gradbeništvu je imela sedež še 13. katedra za osnovne teoretične predmete (predstojnik O. Sajovic).

Na geodetsko-komunalnem oddelku je bilo 6 kateder.

Na geodetskem odseku:

  • Katedra za nižjo geodezijo (predstojnik prof. F. Rudl),
  • Katedra za kartografijo (predstojnik prof. dr. A. Podpečan),
  • Katedra za fotogrametrijo (predstojnik prof. I. Čuček),
  • Katedra za višjo geodezijo in astronomijo (predstojnik prof. M. Črnivec),

Na komunalnem odseku:

  • Katedra za urbanistično planiranje (predstojnik prof.dr. S. Sedlar),
  • Katedra za komunalno gospodarstvo (predstojnik prof.dr. T. Klemenčič).

Raziskovalno delo je potekalo v 3 inštitutih in 2 laboratorijih. Na Inštitutu za zdravstveno hidrotehniko (IZH) in v Hidravličnem laboratoriju (HL), ki sta bila ustanovljena leta 1949 in sta locirana v stavbi na Hajdrihovi ul. 28, na Prometno tehničnem inštitutu, ki je bil ustanovljen leta 1949 in je lociran v stavbi na Jamovi c. 2, na Inštitutu za komunalno gospodarstvo (1968) in v Laboratoriju za mehaniko tal, ki je bil ustanovljen leta 1946 in se je leta 1969 preselil iz stavbe na Lepem potu 11 v 1. nadstropje stavbe na Jamovi c. 2.

V naslednjih letih so bile na FAGG na Oddelku za gradbeništvo naslednje spremembe:

Šolsko leto 1971/72: ustanovljen je Računski center FAGG v pritličju stavbe na Jamovi c. 2,
Šolsko leto 1971/72: študij se skrajša na 8 semestrov, usmeritev v 6. semestru 3. letnika na 3 študijske smeri,
Šolsko leto 1974/75: uvedba nove študijske komunalne smeri na Oddelku za gradbeništvo.

Leta 1976 sta po organizaciji (Zakon o združenem delu, UL SFRJ 53/76) nastali na VDO FAGG dve samostojni pravni enoti: VTOZD Arhitektura in VTOZD Gradbeništvo in geodezija (VTOZD GG).

Dekan VDO FAGG je bil od šolskega leta 1976/77 dalje prof.dr. Tone Klemenčič, predstojnik VTOZD GG pa prof.dr. Milan Pšeničnik.

Ob koncu leta 1979 (ob 60. letnici Univerze v Ljubljani) je bilo na Oddelku za gradbeništvo VTOZD GG 10 kateder in Računski center.

Na hidrotehnični smeri sta bili 2 katedri:

Katedra za splošno inženirsko hidrotehniko z Laboratorijem za mehaniko tekočin in
Katedra za zdravstveno hidrotehniko s Kemičnim in biološkim laboratorijem.
Na konstrukcijski smeri so bile 4 katedre:

Katedra za teorijo konstrukcij,
Katedra za lesene in masivne konstrukcije,
Katedra za metalne konstrukcije in gradivo in
Katedra za geotehniko skupaj z Laboratorijem za mehaniko tal.

Na prometni smeri je bila 1 katedra:

Katedra za prometne gradnje s Prometno tehničnim inštitutom.

Na komunalni smeri je bila 1 katedra:

Katedra za komunalno gospodarstvo z Inštitutom za komunalno gospodarstvo.

Na Oddelku za gradbeništvo sta bili še dve skupni katedri:

Katedra za osnovne predmete
Katedra za operativno gradbeništvo in
Računski center.

Na Oddelku za geodezijo VTOZD GG so bile 4 katedre.

Na geodetski smeri:

Katedra za geodezijo
Katedra za višjo geodezijo
Katedra za fotogrametrijo, kartografijo in foto-interpretacijo

Na prostorsko – planerski smeri:

Katedra za prostorsko planiranje

Dekan FAGG je bil leta 1979 prof.dr. Vlasto Zemljič, predstojnik VTOZD GG in Oddelka za gradbeništvo je bil dr. Feliks Cerar, predstojnik Oddelka za geodezijo pa dr. Florijan Vodopivec.

Leta 1980 sta na Konstrukcijski smeri nastali dve novi katedri: Inštitut za konstrukcije in potresno inženirstvo (IKPIR) in Katedra za stavbe in konstrukcijske elemente (KSKE). Leta 1984 je na Hidrotehnični smeri nastala nova katedra, Katedra za mehaniko tekočin. Leta 1984 se je večina kateder na Oddelku za gradbeništvo preimenovalo.

Katedre na hidrotehnični smeri:

Katedra za splošno hidrotehniko (KSH) – predstojnik dr. Marko Breznik,
Katedra za mehaniko tekočin (KMTek) – predstojnik dr. Milan Pšeničnik in
Inštitut za zdravstveno hidrotehniko (IZH) ) – predstojnik dr. Mitja Rismal.

Katedre na konstrukcijski smeri:

Katedra za mehaniko (KM) – predstojnik dr. Dragoš Jurišić,
Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR) – predstojnik dr. Janez Reflak,
Katedra za masivne in lesene konstrukcije (KMLK) – predstojnik dr. Srđan Turk,
Katedra za stavbe in konstrukcijske elemente (KSKE) – predstojnik dr. Niko Seliškar,
Katedra za metalne konstrukcije in gradiva – predstojnik dr. Miloš Marinček in
Katedra za mehaniko tal z laboratorijem (KMTal) – predstojnik dr. Silvan
Vidmar.

Katedra na prometni smeri:

Prometno tehniški inštitut (PTI) – predstojnik dr. Vlasto Zemljič.
Katedra za operativno gradbeništvo (KOG) – predstojnik dr. Edo Rodošek.

Katedra na komunalni smeri:

Inštitut za komunalno gospodarstvo (IKG) – predstojnik dr. Albin Rakar ter
Katedra za osnovne predmete (KOP) – predstojnik dr. Josip Globevnik.

Katedre na Oddelku za geodezijo:

Katedra za geodezijo – predstojnik dr. Florijan Vodopivec,
Katedra za višjo geodezijo – predstojnik dr. Bogdan Kilar,
Katedra za fotogrametrijo, kartografijo in foto-interpretacijo – predstojnik dr. Peter Šivic in
Katedra za prostorsko planiranje – predstojnik dr. Andrej Pogačnik.

Od leta 1984 je VDO FAGG oz. VTOZD GG Oddelek za gradbeništvo bogatejši za pomembno pridobitev. V času, ko so bile zaradi gospodarskih razmer v državi ukinjene vse investicije, je bil zgrajen ob stavbi na Jamovi c. 2 Konstrukcijsko prometni laboratorij (KPL).

V zadnjih desetih letih FAGG so pomembni naslednji mejniki:

Šolsko leto 1985/86: začetek izvajanja višješolskega študija gradbeništva in geodezije (5 semestrov). Študentje takratnega visokošolskega študija (8 semestrov) in študentje višješolskega študija so skupaj poslušali predmete v 1. letniku, v 2. letniku so poslušali ločena predavanja,
Šolsko leto 1987/88: uvedba nove študijske smeri Organizacijsko tehnološka smer na Oddelku za gradbeništvo in
Šolsko leto 1990/91: ločeno izvajanje takratnega visokošolskega študija (8 semestrov) in višješolskega študija (5 semestrov).

Prvi diplomant višješolskega študija gradbeništva je bil Srečko Ceglar (izredni študij) in Peter Kosmač (redni študij), ki sta diplomirala leta 1988. Zadnji diplomant tega študija je bil leta 2002 Aleš Gedrih. Zadnji diplomant višješolskega študija geodezije je bil leta 2000 Rok Jurkovič.

Leta 1991 je bila v pravnem smislu (Zakon o zavodih, UL RS 12/91) zopet reorganizacija fakultete in oddelkov na njej. VTOZD Arhitektura in VTOZD Gradbeništvo in geodezija sta izgubila status pravne osebe, se preimenovala v Šolo za arhitekturo (ŠA) in Oddelek za gradbeništvo in geodezijo (OGG) na FAGG. Oba oddelka sta tudi po letu 1991 nastopala samostojno s pooblastili v pravnem prometu, vendar v imenu in za račun fakultete.

V šolskih letih 1989/1993 je bil dekan FAGG prof.dr. Jože Koželj, predstojnika VTOZD GG oz. OGG pa prof.dr. Jurij Banovec (š.l. 1989/1991) in prof.dr. Florijan Vodopivec (š.l. 1991/1993).

Z Odlokom o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (31.12.1994) je prenehala obstajati FAGG. Nastali sta dve novi fakulteti: Fakulteta za arhitekturo (FA) in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (FGG). Zadnji dekan FAGG je bil dr. Janez Duhovnik (od š.l. 1993/94 do 31.12.1994), zadnji predstojnik OGG pa dr. Bojan Majes (od š.l. 1993/94 do 31.12.1994).

Zadnji diplomanti FAGG leta 1994, ki so še dobili diplome z naslovom FAGG: dodiplomski študij gradbeništva Barbara Klemen, dodiplomski študij geodezije Alenka Šlibar, magister znanosti Miha Tomšič in doktor znanosti Goran Turk.

Dekani FAGG iz vrst učiteljev Oddelka za gradbeništvo in geodezijo:

prof.dr. Branko Žnideršič – dekan FAGG v š.l. 1958/59 in v š.l. 1965/66 – 1968/69
prof. Ivan Čuček – dekan FAGG v š.l. 1959/60 – 1960/61
prof. Janko Sketelj – dekan FAGG v š.l. 1963/64 – 1964/65
prof.dr. Saša Sedlar – dekan FAGG v š.l. 1969/70 – 1970/71
prof.dr. Janko Bleiweis – dekan FAGG v š.l. 1973/74 – 1975/76
prof.dr. Tone Klemenčič – dekan FAGG v š.l. 1976/77 – 1977/78
prof.dr. Vlasto Zemljič – dekan FAGG v š.l. 1979/80 – 1980/81
izr.prof.dr. Peter Šivic – dekan FAGG v š.l. 1981/82 – 1982/83
prof.dr. Peter Fajfar – dekan FAGG v š.l. 1985/86 – 1986/87
prof.dr. Florijan Vodopivec – dekan FAGG v š.l. 1987/88 – 1988/89
prof.dr. Janez Duhovnik – dekan FAGG v š.l. 1993/94 – 31.12.1994

1995 -2009: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

S 1.1.1995 je postala Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo samostojna članica Univerze v Ljubljani. Fakulteta in s tem njena dejavnost je vpisana s sklepom sodišča z dne 14.10.1996 v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani, v registrskem vložku št. 061/1015661. Glede na navedeno fakulteta opravlja izobraževalno, znanstveno-raziskovalno in strokovno dejavnost. Izobraževalno in znanstveno-raziskovalno dejavnost v glavnem financira Republika Slovenija.

Vsebinsko je dejavnost FGG razdeljena na osem področij:

  1. geodezija,
  2. komunalno gospodarstvo in prostorsko planiranje,
  3. materiali in konstrukcije,
  4. operativno gradbeništvo,
  5. promet in prometne gradnje,
  6. hidrotehnika,
  7. gradbena informatika in
  8. osnovni predmeti.

Uresničuje se v 21 pedagoško-raziskovalnih enotah (PRE), 2 laboratorijih in 1 inštitutu. 14 pedagoško-raziskovalnih enot (PRE) je organizacijsko povezanih v Oddelek za gradbeništvo, 6 pedagoško-raziskovalnih enot je organizacijsko povezanih v Oddelek za geodezijo, 1 pedagoško-raziskovalna enota pa je organizacijsko vezana na oba oddelka.

ODDELEK ZA GRADBENIŠTVO

Katedra za splošno hidrotehniko (KSH)
Katedra za mehaniko tekočin z laboratorijem (KMTek)
Inštitut za zdravstveno hidrotehniko (IZH)
Katedra za mehaniko (KM)
Katedra za konstrukcije in potresno inženirstvo (KKPI)
Katedra za gradbeno informatiko (KGI)
Katedra za masivne in lesene konstrukcije (KMLK)
Katedra za stavbe in konstrukcijske elemente (KSKE)
Katedra za metalne konstrukcije (KMK)
Katedra za mehaniko tal z laboratorijem (KMTal)
Katedra za preskušanje materialov in konstrukcij ( KPMK)
Prometno tehniški inštitut (PTI)
Inštitut za komunalno gospodarstvo (IKG)
Katedra za operativno gradbeništvo (KOG)
ODDELEK ZA GEODEZIJO

Katedra za geodezijo (KG)
Katedra za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje (KKFDZ)
Katedra za geoinformatiko in katastre nepremičnin (KGKN)
Katedra za prostorsko planiranje (KPP)
Katedra za inženirsko geodezijo (KIG)
Katedra za matematično in fizikalno geodezijo ter navigacijo (KMFGN)

SKUPNA PRE ZA OBA ODDELKA

Katedra za matematiko in fiziko ( KMF)

SKUPNA LABORATORIJA IN INŠTITUT NA FGG

Hidrotehnični laboratorij (HTL), ki ga uporabljajo PRE hidrotehniške smeri
Konstrukcijsko prometni laboratorij (KPL), ki ga uporabljajo PRE, ki se združujejo v konstrukcijsko smer
Inštitut za konstrukcije in potresno inženirstvo (IKPIR), v katerem svoje raziskovalno delo opravljata KKPI in KGI

Začetno obdobje FGG so zaznamovala naslednja obdobja:

Šolsko leto 1996/97: začetek izvajanje visokega strokovnega študija gradbeništva in geodezija (6 semestrov), ki so nadomestili prejšnje višješolske programe
Šolsko leto 1996/97: začetek izvajanje univerzitetnih študijev gradbeništva in geodezije (6 semestrov), ki so nadomestili prejšnje visokošolske študijske programe,
Šolsko leto 1998/99: začetek izvajanje novega univerzitetnega študija Vodarstvo in komunalno inženirstvo in
uskladitev strokovnih naslovov z novo zakonodajo (UL RS 58/99).

ŠTUDENTJE IN DIPLOMANTI

Prva diplomanta visokega strokovnega študija gradbeništva sta bila Primožič Igor (izredni študij) leta 1999 in Unetič Andrej (redni študij) leta 2000, prva diplomanta visokega strokovnega študija geodezije sta bila Uroš Kranjc (redni študij) in Dušan Bevc (izredni študij) leta 2000, prva diplomantka univerzitetnega študija Vodarstvo in komunalno inženirstvo pa Petra Jemec leta 2002.

Prva diplomantka, ki je zaključila dodiplomski študij na »novi« fakulteti in dobila diplomo z naslovom fakultete UL FGG je bila Monika Gabrovšek (1995), prvi magister znanosti Peter Lipar in prvi doktor znanosti Srečko Vratuša.

2010 dalje: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Leta 2009 je bila sprejeta sedanja struktura treh oddelkov, ki se uresničuje v 21 pedagoško-raziskovalnih enotah (PRE), 2 laboratorijih in 3 inštitutih.

 

Oddelek za gradbeništvo

Oddelek za geodezijo

Oddelek za okoljsko gradbenišvo

Pedagoško-raziskovalne enote (PRE)

Inštituti

 

Laboratoriji

  • Hidrotehniški laboratorij (HTL)
  • Konstrukcijsko prometni laboratorij (KPL)

 

Tajništvo

 

 

 

 

Hidrotehnični laboratorij (HTL) uporabljajo PRE Oddelka za okoljsko gradbeništvo, Konstrukcijsko prometni laboratorij (KPL), ki ga uporabljajo PRE Oddelka za gradbeništvo.

 

Upravljanje UL FGG je zaupano organom fakultete, ki so: dekan, senat, upravni odbor, študentski svet in akademski zbor. UL FGG zastopa, vodi in predstavlja dekan fakultete, v njegovi odsotnosti pa prodekani fakultete. UL FGG ima 5 prodekanov: za študentske zadeve, za raziskovalno in mednarodno področje, za izobraževalno področje, za razvojno področje in za gospodarske zadeve.

 

Več informacij o trenutni organiziranosti fakultete je v katalogu informacij javnega značaja UL FGG.

 

 

Skip to content