Študij 1. stopnje: Vodarstvo in okoljsko inženirstvo (UN)

Upravljati z vodnim bogastvom in komunalno infrastrukturo pomeni vplivati na proces kroženja zemeljskih voda. Takšno delo je izjemno pomembno, saj predstavlja morje izzivov in zaposlitvenih možnosti.

Evropska unija ima ene izmed najstrožjih okolj- skih standardov na svetu, varstvo okolja pa je tudi ena pomembnejših prioritet človeštva. Zato so možnosti za pridobitev štipendije in zaposlitve po končani diplomi visoke, saj inženirjev z interdisciplinarnim teoretičnim znanjem ter praktičnimi veščinami in sposobnostmi primanjkuje.

Diplomant univerzitetnega študija prve stopnje vodarstva in okoljskega inženirstva si pridobi strokovni naslov: DIPLOMIRANI INŽENIR OKOLJSKEGA GRADBENIŠTVA (UN) oziroma DIPLOMIRANA INŽENIRKA OKOLJSKEGA GRADBENIŠTVA (UN).

razpisnih mest za redni študij 1. stopnje Vodarstva in okoljskega inženirstva (UN)

Temeljni cilji programa
Diplomant predlaganega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Vodarstvo in okoljsko inženirstvo bo pridobil pregledna splošna temeljna znanja s področja naravoslovja in družboslovja hkrati pa osnovna temeljna in uporabna (gradbeno) tehniška znanja za reševanje enostavnih upravnih postopkov in planiranje, načrtovanje, izvedbo in vzdrževanje manj zahtevnih (po Zakonu o graditvi objektov) gradbenih inženirskih objektov (po enotni klasifikaciji vrst objektov CC-SI) s področja vodarskega, okoljskega in komunalnega inženirstva.

V okviru študija bo študent ob teoretičnih temeljnih znanjih spoznal tradicionalna načela vodarstva, nadgrajena z najnovejšimi dognanji stroke, posredovanimi na moderen način, s sodobno tehnologijo. Z delom v skupinah, projektnim delom, terenskim delom in reševanjem problemskih nalog se bo privajal na interdisciplinarno delo v skupini, učil veščine nastopanja pred strokovno in laično javnostjo ter seznanil s poslovanjem s strankami v upravnih postopkih in v postopkih javnega naročanja in projektiranja objektov in ukrepov. Vsa pridobljena teoretična znanja bo v največji možni meri preizkusil na primerih vaj in realnih primerih uporabe, kar mu bo omogočalo lažjo vključitev v prakso po končanem prvostopenjskem študiju. Hkrati pa je cilj programa tudi osvojitev zadostnega obsega temeljnih inženirskih vsebin, ki omogočajo razvoj abstraktnega mišljenja in uspešno nadaljevanje študija na različnih programih druge stopnje.

Splošne in predmetno specifične kompetence
Splošne kompetence, ki jih pridobi diplomant so:

  • splošna razgledanost in poznavanje akademskih področij,
  • razvijanje sposobnosti za postavljanje, razumevanje in kreativno reševanje problemov, načel in teorij,
  • visoka stopnja kreativnosti in inovativnosti kot rezultat interdiscplinarnosti študija,
  • kritično branje in razumevanje besedil, samostojno pridobivanje znanja in iskanje virov,
  • razvijanje sposobnosti kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,
  • usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov,
  • razvijanje profesionalne in etične odgovornosti,
  • razvijanje jezikovne in numerične pismenosti, javnega nastopanja in sporazumevanja s strankami in javnostjo,
  • zmožnost uporabe tujega strokovnega jezika v pisni in govorni komunikaciji,
  • zmožnost uporabe moderne informacijsko-komunikacijske tehnologije, tudi v mednarodnem okolju,
  • usposobljenost za interdisciplinarno povezovanje, tudi v mednarodnem okolju;
  • upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri svojem delu,
  • razvijanje visokih moralno-etničnih meril (poštenost do dela s strankami, nepristranski nasvet, neodvisnost in strokovnost skladno z veljavno zakonodajo),
  • ustvarjanje objektivnega pogled na okolje in družbo,
  • sprejemanje dolžnosti do strank in delodajalcev ter celotne družbe,
  • usposobljenost, da na podlagi osvojenega temeljnega znanja osnovnih naravoslovnih in družboslovnih ved, osnovnih ved gradbene stroke ter osnovnih strokovnih znanj vodarske in komunalne stroke projektirajo in izvajajo gradbena dela v smislu ustrezne kakovosti in cene ter izvajajo neodvisno tehniško presojo na podlagi znanstvene analize in sinteze,
  • usposobljenost povezovanja osnov inženirske ekonomike in problematike varstva okolja s problematiko projektiranja vodarskih in komunalnih objektov.

S programom Vodarstvo in okoljsko inženirstvo diplomant pridobi predvsem naslednje predmetno specifične kompetence:

  • pozna vlogo in pomen vodarstva v sodobni družbi,
  • sodeluje pri načrtovanju, organiziranju, vodenju in izvedbi gradbenih del pri graditvi manj zahtevnih gradbenih inženirskih objektov na področju vodarstva,
  • samostojno dimenzionira posamezne elemente manj zahtevnih gradbenih inženirskih objektov na področju vodarstva, ne pa tudi celotne objekte,
  • samostojno in kreativno opravlja določene (manj zahtevne) naloge s področja vodarstva, okoljskega in komunalnega inženirstva,
  • sodeluje v skupini pri načrtovanju, zasnovi in izvedbi posegov v vodni prostor,
  • sodeluje pri pripravi prostorskih aktov,
  • usklajuje dela med investitorji, projektanti in izvajalci posegov v prostor,
  • pozna osnove pravnega in upravnega sistema, pomembnih za vodarja in za upravljanje ter evidentiranje vodnega prostora,
  • usposobljen je za vodenje manjših vodarskih podjetij.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V univerzitetni študijski program prve stopnje Vodarstvo in okoljsko inženirstvo se lahko vpiše, kdor je:

  1. opravil splošno maturo,
  2. opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe s strokovnega področja naravoslovja in tehnike ter izpit iz enega od predmetov mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
  3. pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis na dodiplomske študijske programe na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej.

V primeru omejitve vpisa bodo:

  • kandidati iz točke (1.) in (3.) izbrani glede na:
    – splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
    – splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
  • kandidati iz točke (2.) izbrani glede na:
    – splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
    – splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,
    – uspeh pri dodatnem maturitetnem izpitu 20 % točk
Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Vodarstvo in okoljsko inženirstvo. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijski odbor Oddelka za okoljsko gradbeništvo UL FGG, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in spretnosti ter vsebino teh znanj in spretnosti ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL dne 29. 5. 2007.

Pri priznavanju znanj in spretnosti se:

  • upoštevajo spričevala in druge listine (priznavanje »netipičnih spričeval«, portfoljo, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja),
  • ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. – z ocenjevanjem izdelkov, npr. projektov, ki jih je študent izdelal pred vpisom),
  • ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. – brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),
  • upoštevajo ustrezne delovne izkušnje (npr. priznavanje praktičnega usposabljanja in drugih učnih enot progama, ki temeljijo na delovni praksi in izkušnjah).

V primeru, da Študijski odbor Oddelka za okoljsko gradbeništvo UL FGG ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Pogoji za napredovanje po programu
Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora imeti študent do izteka študijskega leta opravljene vse z učnimi načrti predpisane obveznosti. Iz 2. v 3. letnik pa lahko študent napreduje, če do izteka študijskega leta opravi z učnimi načrti predpisane obveznosti v obsegu najmanj 54 kreditnih točk po ECTS.

Izjemoma lahko študent zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in doseženih vsaj 45 kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane upravičene razloge. Upravičeni razlogi so določeni skladno s Statutom UL. O izjemnem vpisu odloča Študijski odbor Oddelka za okoljsko gradbeništvo FGG.

Na UL FGG imamo utečen sistem tutorstva in mentorstva za naše študente. ki ga nudimo tudi v okviru prvostopenjskega študijskega programa Vodarstvo in okoljsko inženirstvo. Študentje imajo v vsakem letniku mentorja letnika, manjše skupine študentov pa tudi tutorje iz vrst pedagogov in/ali študentov višjih letnikov, ki jim bodo pomagali pri izbiri izbirnih predmetov in podobno.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje, če je to glede na študijski proces mogoče. Sklep o tem sprejme Študijski odbor Oddelka za okoljsko gradbeništvo na podlagi prošnje kandidata. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če ima izpolnjene obveznosti tekočega letnika v obsegu najmanj 30 ECTS.

Pogoji za dokončanje študija
Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti iz 1., 2. in 3. letnika v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS. Strokovni naziv se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih in je diplomirani/-a inženir/-ka okoljskega gradbeništva (UN), oz. z okrajšavo dipl. inž. ok. grad. (UN).
Prehodi med študijskimi programi
Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Vodarstvo in okoljsko inženirstvo (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Prehodi so možni iz študijskih programov prve stopnje, in do prenehanja izvajanja tudi iz dodiplomskih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.

Prošnje kandidatov za prehod v Univerzitetni študijski program prve stopnje Vodarstvo in okoljsko inženirstvo in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za okoljsko gradbeništvo. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Vodarstvo in okoljsko inženirstvo, se kandidatu dovoli vpis v višji letnik na Univerzitetni študijski program prve stopnje Vodarstvo in okoljsko inženirstvo.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o študiju na prvi in drugi stopnji na UL FGG, ki ga potrjuje Senat FGG.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Znanje s področja predavanj, ki se preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov in podobno, znaša skupaj največ 30 % skupne ocene.

Znanje s področja seminarjev, seminarskih vaj, laboratorijskih vaj in terenskih vaj ter drugo se lahko preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov, domačih nalog in podobno, znaša skupaj vsaj 70 % skupne ocene.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Podatki o možnostih izbirnih predmetov in mobilnosti
Predvideni so en izbirni predmet v 3. semestru, ter dva izbirna predmeta v 6. semestru (skupaj 19 ECTS, od tega je mogoče do 8 ECTS izbrati tudi izven UL FGG). V študijskem programu Vodarstva in okoljskega inženirstva je predlagan Izbirni predmet statistika, pri katerem študent izbira med dvema statističnima predmetoma ter štirje izbirni strokovni predmeti, ki jih študent izbere po prosti presoji ali pa izbira med drugimi izbirnimi strokovnimi predmeti UL FGG na univerzitetnih študijskih programih 1. stopnje, kjer se študentom priporoča izbira predmetov s področja gradbeništva na komunalni ali prometni smeri in s področja geodezije in geoinformatike.

Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz katerega koli programa s področja vodarstva in okoljskega inženirstva, če ima UL FGG z njo podpisan ustrezen sporazum.

Predmetnik – Vodarstvo in okoljsko inženirstvo – 1. stopnja

Predmetnik

Vodarstvo in okoljsko inženirstvo BA

1. letnik
Zimski semesterECTS
Matematika I
izvajalci: Gašper Jaklič, Marjeta Škapin Rugelj, Martin Jesenko, Mojca Premuš, Marjeta Škapin Rugelj, Ganna Kudryavtseva, Martin Jesenko
10
Fizika
izvajalci: Zvonko Jagličić, Jure Kokalj, Zvonko Jagličić, Andreja Šarlah, Zvonko Jagličić, Jure Kokalj, Jure Kokalj, Gašper Razdevšek
9
Osnove ekologije celinskih voda
izvajalca: Mihael Jožef Toman, Igor Zelnik
4
Uvod v okoljsko inženirstvo
izvajalci: Simon Rusjan, Nataša Atanasova, Dušan Žagar, Klaudija Sapač, Sabina Kolbl Repinc
6
Letni semesterECTS
Matematika II
izvajalci: Marjeta Škapin Rugelj, Martin Jesenko, Marjeta Škapin Rugelj, Mojca Premuš, Marjeta Kramar Fijavž, Ganna Kudryavtseva
8
Osnove kemije
izvajalca: Romana Cerc Korošec, Nataša Čelan Korošin
4
Geodezija
izvajalca: Dušan Kogoj, Gašper Štebe
4
Hidrologija
izvajalci: Mojca Šraj, Mojca Šraj, Mojca Šraj
6
Gradiva
izvajalci: Violeta Bokan-Bosiljkov, Vlatko Bosiljkov, Petra Štukovnik
4
Digitalno načrtovanje in programiranje
izvajalca: Žiga Turk, Robert Klinc
5
2. letnik
Zimski semesterECTS
Hidromehanika
izvajalca: Gorazd Novak, Matjaž Četina
5
Osnove mehanike
izvajalca: Dejan Zupan, Peter Češarek
8
Matematika III
izvajalca: Marjeta Kramar Fijavž, Marjeta Škapin Rugelj
7
Gospodarjenje s sekundarnimi in odpadnimi snovmi
izvajalca: Violeta Bokan-Bosiljkov, Sabina Kolbl Repinc
6
Izbirni predmet statistika
4
Letni semesterECTS
Osnove zdravstvene hidrotehnike
izvajalci: Nataša Atanasova, Mario Krzyk, Sabina Kolbl Repinc
4
Hidravlika
izvajalci: Franc Steinman, Gašper Rak, Mateja Škerjanec, Franc Steinman, Gašper Rak
5
Uporabna ekologija in ekotoksikologija
izvajalca: Damjana Drobne, Sara Novak
4
Mehanika tal in inženirska geologija
izvajalca: Aleš Oblak, Jasna Smolar
7
Komunalne naprave
izvajalca: Mario Krzyk, Marko Fatur
4
Organizacija gradbenih del in poslovanje
izvajalca: Darja Šemrov, Aleksander Srdić
6
3. letnik
Zimski semesterECTS
Temelji ekonomske analize
izvajalca: Primož Banovec, Polona Domadenik
3
Ceste in promet
izvajalec: Robert Rijavec
6
Osnove lesenih in jeklenih konstrukcij
izvajalca: Drago Saje, Jože Korelc
4
Geotehnika
izvajalci: Janko Logar, Matej Maček, Katarina Sirk, Aleš Oblak
6
Vodne gradnje
izvajalci: Simon Rusjan, Andrej Kryžanowski, Nejc Bezak
4
Temelji prostorskega načrtovanja
izvajalca: Alma Zavodnik Lamovšek, Mojca Foški
7
Letni semesterECTS
Osnove betonskih in zidanih konstrukcij
izvajalca: Sebastjan Bratina, Jerneja Češarek Kolšek
6
Praktično usposabljanje
izvajalci: Andreja Istenič Starčič, Gašper Rak, Gorazd Novak
4
Izbirni predmet (7 KT)
7
Izbirni predmet (8 KT)
8
Diplomsko delo
5
Izbirni predmeti
Letni, Zimski semesterECTS
Osnove statistike v vodarstvu
izvajalec: Dejan Zupan
4
Napredne statistične metode v vodarstvu
4
Naravne nesreče in njihov vpliv na okolje, prostor in družbo
6
Letni semesterECTS
Gradbene tehnologije v vodarstvu
4
Operacijske raziskave v gradbeništvu
5
Hidroinformatika
4
Meritve v hidrologiji
izvajalci: Simon Rusjan, Matjaž Mikoš, Nejc Bezak, Klaudija Sapač
4
Uvod v okoljske tehnologije
izvajalci: Nataša Atanasova, Mario Krzyk, Sabina Kolbl Repinc
4

»Odpadkov zlepa ne bo zmanjkalo, voda pa bo kmalu dragocenejša od nafte«. Ta misel me je prešinila, ko sem se odločal, kam po srednji šoli. Na študiju VOI znanje gradimo pri klasičnih inženirskih predmetih, nagradimo pa ga z vsebinami o učinkovitem gospodarjenju z odpadki kot tudi o upravljanju vodnih virov in sistemov.

Tilen Koranter, 1. letnik VOI B II

Študijski programi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so odlično zagotovilo, da poklicno pot preživiš ob zanimivem delu, med pomembnimi ljudmi in navdihujočimi projekti. Vsi študijski programi so mednarodno akreditirani.

Področja študija

TEMELJNA ZNANJA
Fizika je nedvomno eden od temeljnih predmetov, tesno pa ji sledi matematika. Ob njih med temeljna sodijo še znanja o tehnični dokumentaciji, informatiki, informacijsko-upravljavskih sistemih, gradivih in geodeziji. Med naravoslovnimi in družboslovnimi znanji spoznaš osnove geologije, kemije, ter osnove upravnega prava in ekonomske analize.
MEHANIKA TEKOČIN IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO
Mehanika tekočin podaja znanja o gibanju tekočin kot je podtalnica, ki vdira v gradbene jame, določevanju pritiska vode na pregra- de in nasipe ob vodotokih ter na oporne zidove ob cestah.
KONSTRUKCIJSKO INŽENIRSTVO
Znanja s področja gradbenih konstrukcij so potrebna za strokovno presojo o možni izbiri, estetiki, energijski varčnosti, ekološki čistosti in smotrni izvedljivosti ponujenih konstrukcijskih rešitev, ki jih bodo pripravili za to usposobljeni gradbeni inženirji konstruktorji.
EKOLOGIJA
Predmetne vsebine s področja ekologije so usmerjene k razumevanju strukture in vloge vodnih ekosistemov kot osnovi za pravilno in sonaravno urejanje vodnega okolja, ki je pomemben del študija vodarstva in okoljskega inženirstva.
SPLOŠNA HIDROTEHNIKA IN ZDRAVSTVENA HIDROTEHNIKA
Meteorologija in naravoslovna hidrologija se ukvarjata s procesi naravnega kroženja voda, inženirsko usmerjena hidrologija pa se ukvarja z zaščito, ter napovedovanjem in modeliranjem hidroloških procesov. Zdravstvena hidrotehnika je interdisciplinarno področje, povezano z drugimi tehničnimi strokami, predvsem biologijo, kemijo in medicino.
GEOTEHNIKA
S temeljnimi tlemi je povezana vsaka gradbena dejavnost, tako tudi npr. gradnja komunalnih naprav in vodov ali urejanje vodotokov. Nekateri gradbeni posegi so izključno povezani s tlemi, npr. ureditev brežin, pri drugih pa predstavljajo geotehnična dela večji ali manjši delež projektne vrednosti.
EKSPERIMENTALNO DELO
Študij vodarstva in okoljskega inženirstva je ozko povezan z eksperimentalnim proučevanjem naravnih pojavov, predvsem v povezavi z vodo, pa tudi lastnostmi gradiv in konstrukcij.
KOMUNALNO INŽENIRSTVO
Z vse večjo absolutno in relativno omejenostjo zemljišč postaja vse bolj pereča problematika primernih zemljišč za gradnjo. Za strokovnjaka s področja okoljskega inženirstva je zato poleg vprašanj o tem, kaj in kako bo gradil, zelo pomembno vprašanje, kje bo gradil, pa tudi, kakšne pogoje mora izpolnjevati zemljišče, ki je predvideno za gradnjo.
OPERATIVNO GRADBENIŠTVO
Predavanja se osredotočajo na organizacijo gradbenih podjetij, organizacijo dela in gradnje, produktivnost in ekonomičnost gradnje, industrializacijo gradbeništva, načrtovanje del in metode vodenja graditve.