Oddelek za gradbeništvo

Gradbeni objekti so unikati. Zato je gradbeništvo panoga, ki zahteva ustvarjalne, inovativne in predane strokovnjake, kjer ni prostora za napake, kjer je enako pomembno dobro temeljno znanje kot poznavanje materialov in tehnologij in kjer je končni izdelek rezultat usklajenega dela interdisciplinarno sestavljene skupine strokovnjakov. Raziskovanje in izobraževanje strokovnjakov na področju gradbeništva je zato privilegij sodelavcev Oddelka za gradbeništvo, ki so organizirani v 12 pedagoško-raziskovalnih enot, in je tako to največji oddelek na UL FGG in hkrati v različnih organizacijskih oblikah del Univerze v Ljubljani od ustanovitve leta 1919.

Področja raziskovalnega in pedagoškega dela na oddelku obsegajo vse od matematike in fizike preko mehanike, gradbenih materialov in konstrukcij, potresnega inženirstva, učinkovite rabe energije in bivalnega udobja do prometnega in komunalnega inženirstva, geotehnike, organizacije gradbenih del in tehnologije in gradbene informatike, ki ima najkrajšo tradicijo, a je danes najbolj prodorni del. Prav računalništvo je panoga, ki je gradbeništvo v zadnjih 50 letih najbolj spremenilo in odprlo številne nove možnosti pri načrtovanju, komunikaciji in dokumentiranju, izvajanju gradbenih del ter zagotavljanju kakovosti.

Sodelavci Oddelka za gradbeništvo sodelujemo z domačim gospodarstvom in se pri raziskovalnem delu povezujemo s tujimi univerzami in inštituti. Naš največji ponos pa so vendarle naši diplomanti, s katerimi delimo to, kar znamo, navdušenje, s katerim ustvarjamo, radovednost, ki nas vodi naprej, in zavest, da skupaj gradimo prihodnost.

Študij gradbeništva zahteva dobro znanje matematike in fizike, ki predstavljata temelj za razumevanje in opis naravnih procesov. S poznavanjem teh predmetov študent razvije jezik za opis inženirskih problemov ter ima hkrati v rokah osnovno orodje za njihovo reševanje. Teoretično znanje mora biti podprto s preskušanjem materialov ter z opazovanjem in meritvami obnašanja konstrukcij v naravnem okolju, zato del študija poteka v naših laboratorijih in na terenu. Na drugi strani sodobno gradbeništvo s pridom izkorišča možnosti, ki jih nudi sodobna informacijska tehnologija. Tako na vseh stopnjah študija poučujemo vsebine v zvezi z računalniško podprtim načrtovanjem in rabo informacijskih tehnologij skozi celotno življenjsko dobo gradbenih objektov. Raba informacijske in komunikacijske tehnologije v gradbeništvu odločilno prispeva k digitalni transformaciji gradbene industrije in k novim načinom vodenja načrtovanja, izvedbe in upravljanja objektov. V ta sklop sodi tudi uvajanje informacijskega modeliranja stavb (BIM), komuniciranja preko interneta, inženirske podatkovne infrastrukture ter s tem povezanih novih metod dela, sodelovanja in organizacije. Celotno pedagoško delo je računalniško podprto: v računalniški učilnici (Moodle) najdejo študentje večino gradiv za študij in pri večini strokovnih predmetov študentje spoznavajo tudi programe, ki jih bodo uporabljali kasneje v praksi. Ta del pouka poteka v računalniških učilnicah s sodobno strojno in programsko opremo.

Tradicionalno je študij gradbeništva v prvih letih namenjen osnovnim teoretičnim predmetom z že omenjenih področij, torej statike, trdnosti, hidromehanike, mehanike tal, in osnovnim strokovnim predmetom, kot so gradiva, geodezija, ceste, tehnologija gradnje in stavbarstvo. Ob koncu študija študentom ponujamo poglobljeno spoznavanje posameznih področij gradbeništva v obliki modulov ali smeri: komunalna, konstrukcijska, prometna, geotehnična, hidrotehnična, organizacijska in stavbarstvo. Študentje komunalne smeri podrobneje spoznavajo področje urejanja prostora kot celote, gospodarjenja z nepremičninami, še posebej komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, ter managementa in vrednotenja nepremičnin. Na konstrukcijski smeri je poudarek na zagotavljanju varnosti nosilnih konstrukcij stavb iz vseh gradbenih materialov. Študentje spoznavajo načela pravilne zasnove stavb in inženirskih gradbenih konstrukcij, metode statične in dinamične analize konstrukcij ter postopkov gradnje in detajlov lesenih, kovinskih in armiranobetonskih konstrukcij. Za naš prostor je posebnega pomena tudi temeljito poznavanje potresnega inženirstva. Cilj predmetov v sklopu prometnega inženirstva je razumeti značilnosti in zakonitosti cestnega in železniškega prometa, pridobiti znanja o postopkih načrtovanja, projektiranja, gradnje in vzdrževanja prometne infrastrukture ter znanja o napovedovanju in modeliranju prometa. Diplomant s področja stavbarstva je specialist za področje konstrukcijske gradbene fizike, učinkovito rabo energije v stavbah in zagotavljanje bivalnega udobja.

Ponosni smo na svoje diplomante, ki pri svojih diplomskih delih pokažejo sposobnost samostojnega študija in sinteze pridobljenih znanj na konkretnem strokovnem ali razvojnem problemu. Najboljšim študentom podeljujemo fakultetne nagrade že med študijem in za diplomsko delo, najboljša zaključna dela so nagrajena s prestižno Prešernovo nagrado.

izr. prof. dr. Janko Logar

Predstojnik oddelka za gradbeništvo, UL FGG

Oddelek za gradbeništvo je bil in je še »najmočnejši« oddelek na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL. Na njem je v letih 1919–2009 diplomiralo 4.157 inženirjev gradbeništva ter magistriralo 209 študentov s področja gradbeništva. Dva študenta sta zaključila specialistični študij gradbeništva, doktoriralo je 134 doktorandov.

inženirjev gradbeništva

magistrov gradbeništva

doktorjev gradbeništva

Zgodovina oddelka za gradbeništvo

Prva predavanja na takratni Tehniški fakulteti so se za študente začela izvajati maja 1919, pouk gradbeništva je trajal osem semestrov.

Do leta 1931 je bil Oddelek za gradbeništvo organiziran v dveh inštitutih – Inštitutu za tehnično mehaniko, v okviru katerega je začel delovati tudi laboratorij za preiskavo materiala, in Inštitutu za gradbeno inženirstvo. Leta 1931 sta se inštituta razdelila na šest zavodov, kar je obveljalo do leta 1945.

Leta 1937 je gradbeni oddelek pridobil Vodogradbeni laboratorij, ki je z leti postal samostojni javni zavod, kasneje imenovan Inštitut za hidravlične raziskave. Po 2. svetovni vojni so bile na Oddelku za gradbeništvo ustanovljene tri študijske smeri: hidrotehnična, konstrukcijska in prometna, in sicer v treh odsekih. V tem obdobju je začel delovati tudi Inštitut za metalne konstrukcije.

Leta 1957 je bila ustanovljena Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, s tremi oddelki: Oddelek za arhitekturo, Oddelek za gradbeništvo (še vedno organiziran v treh istih odsekih) in Geodetsko-komunalni oddelek. Danes je na Oddelku za gradbeništvo dvanajst pedagoško-raziskovalnih enot.