Select Page

Študij 2. stopnje: Stavbarstvo (MA)

Magistrski študijski program Stavbarstvo druge stopnje traja dve leti (štiri semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk. Po končanem študiju študent pridobi strokovni naslov MAGISTER INŽENIR STAVBARSTVA oziroma MAGISTRICA INŽENIRKA STAVBARSTVA, z okrajšavo mag. inž. stavb.

Študijski program Stavbarstvo se osredotoča na stavbe – njihovo načrtovanje, gradnjo, uporabo ter odstranitev. Velik poudarek je na načrtovanju zaščitnih konstrukcij stavbnega ovoja, ki zahteva povezovanje gradbene fizike z bioklimatskimi načrtovalskimi strategijami ter potrebami in zahtevami uporabnikov stavb. S tem predstavlja študijski program Stavbarstvo vezni člen med arhitekturnim in gradbeno konstrukcijskim načrtovanjem grajenega okolja.

Študijski program je prilagojen potrebam in zahtevam oblikovanja bivalnega in delovnega okolja v stavbah. Pri tem je osnovno vodilo čim večja uravnovešenost med človekovim grajenim in širšim naravnim okoljem, saj je le tako mogoče uresničiti dolgoročne cilje trajnostnega razvoja ob sočasnem zagotavljanju udobnega bivanja. S tem stavba, kot gradbeno-tehnični proizvod postane del širšega ekosistema, z njo pa se omogoča učinkovitejše in udobnejše delovanje uporabnikov in celotne družbe.

V času študija bo študent pridobival znanja, tehnične spretnosti in inovacijske sposobnosti, ki bodo pripomogle k dvigu kakovosti projektov za načrtovanje izgradnje, distribucije, uporabe in odstranitve stavb. Diplomant bo pridobil osnovno znanje s področja gradbeništva in po končanem študiju znal uporabljati pridobljeno znanje v praksi, znal se bo prilagajati novim situacijam, se odločati ter ustvarjati nove ideje. Diplomanti magistrskega študijskega programa Stavbarstva bodo med drugim usposobljeni za projektiranje zahtevnih stavb s področja bistvenih zahtev varnosti pred požarom, higienske in zdravstvene zaščite ter zaščite okolja, varnosti pri uporabi, zaščite pred hrupom, varčevanja z energijo in ohranjanja toplote in trajnostne rabe naravnih virov. Program zagotavlja mednarodno primerljivost, mobilnost in prehodnost, diplomantu pa omogoča nadaljevanje študija v Evropi in zaposlitev znotraj Evropske skupnosti.

razpisnih mest za magistrski študij 2. stopnje Stavbarstvo (MA)

Temeljni cilji programa
Temeljni cilj Magistrskega študijskega programa Stavbarstvo je nov profil oblikovalca in načrtovalca bivalnega in delovnega okolja, ki je sposoben organsko povezati načrtovanje, izvedbo in odstranitev stavbe. Na področju osnovne zahteve št. 1., Uredbe št. 305/2011 »1. Mehanska odpornost in stabilnost« je sposoben samostojno projektirati in izvajati manj zahtevne in enostavne objekte ter sodelovati pri projektiranju in izvajanju zahtevnih objektov v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 126/2007). V okviru osnovnih zahtev št. 2 – 7., Uredbe št. 305/2011 »2. Varnost pri požaru, 3. Higiena zdravje in okolje, 4. Varnost in dostopnost pri uporabi, 5. Zaščita pred hrupom, 6. Varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, 7. Trajnostna raba naravnih virov« je sposoben samostojno projektirati in izvajati zahtevne objekte.

Ciljne aktivnosti novega profila oblikovalca in načrtovalca bivalnega in delovnega okolja so:

  • izboljšanje kakovosti grajenega okolja
  • izboljševanje delovanja tega okolja s ciljem zmanjševanja negativnih vplivov na okolje,
  • usmeritev v oblikovanje takih zgradb, ki upoštevajo principe trajnostnega razvoja z ustvarjanjem in odgovornim ravnanjem z zdravim grajenim okoljem, ki temelji na učinkoviti izrabi virov in ekoloških načelih,
  • pridobivanje znanja, tehničnih spretnosti in inovacijskih sposobnosti za dvig kakovosti projektov za načrtovanje izvedbe,
  • distribucije, uporabe in odstranitve ter za presojo fizične izvedljivosti, ekonomske upravičenosti in finančnih možnosti,
  • izpolnitev po oceni prakse najpomembnejših sposobnosti gradbenikov:
    1. Sposobnost uporabe znanja v praksi.
    2. Sposobnost prilagajanja novim situacijam.
    3. Odločanje.
    4. Osnovno obvladanje stroke.
    5. Sposobnost ustvarjanja novih idej.
    6. Osnovno znanje s področja gradbeništva.
  • oblikovanje študijskega okolja, ki bo omogočilo racionalen in učinkovit prenos znanja med univerzami in med univerzo in gradbeno stroko,
  • organizacija študija na način, ki sledi zahtevam bolonjskega dvostopenjskega sistema.

Že nekaj let ugotavljamo, da se na področju izobraževanja in prakse v graditeljstvu pojavlja ogromen razkorak, ki ga z obstoječimi študijskimi programi ne moremo več pokrivati. Od prve energetske krize v sedemdesetih letih do danes je predvsem v strukturi konstrukcijskih sklopov prišlo do večjih sprememb kot v celotni zgodovini grajenega okolja pred tem. Po tridesetih letih se večina akterjev na področju arhitekture in gradbeništva tega še vedno ne zaveda. Princip učenja preizkušenih (“tradicionalnih”) receptov na pamet enostavno ne more več slediti tehnološkemu razvoju, niti na ravni materialov in njihovih združb, niti na ravni novih informacijskih tehnologij, ki vedno bolj prodirajo v grajeno okolje.

V velikem delu graditeljstva – in to je ciljno področje študijskega programa Stavbarstvo – so investicije razpršene na manjše objekte, kjer predvsem zaradi pomanjkljivega znanja vseh akterjev: investitorjev, projektantov in izvajalcev, vključno z upravnimi službami, prihaja namesto sinergetičnega delovanja do stalnih konfliktov. Uspešni projekti v okviru velikih sistemov, na primer avtocestni program, so izjema zaradi tega ker imajo (morajo imeti!) investitorji dobro organizacijo in znanje za vodenje relativno tipiziranih projektov.

Splošne kompetence
Splošne kompetence, ki jih pridobi diplomant Magistrskega študijskega programa Stavbarstvo so:

Splošno znanje in razumevanje:

  • obvladanje osnovnih znanj s področja matematike, gradbene fizike in metodologije inženirskega načrtovanja;
  • dokazati morajo znanje in razumevanje s teh področij v povezavi z ustreznimi inženirskimi znanji.

Inženirska analiza:

  • sposobnost reševanja problemov z upoštevanjem vplivov komplementarnih področij, skladno z njihovo ravnjo znanja in razumevanja;
  • sposobnost identifikacije problemov in njihove strukture, sposobnost upoštevanja različnih metod in njihovega izbora;
  • sposobnost uporabe in izbora razpoložljivega instrumentarija na teoretični ravni ter uporabe računalniške programske opreme in eksperimentov;
  • sposobnost identifikacije kulturnih, ekoloških in ekonomskih okvirov v povezavi z zdravstvenimi, socialnimi in varnostnimi vprašanji.

Inženirsko načrtovanje:

  • sposobnost samostojne izvedbe projektov za načrtovanje in izvedbo zaščitnih konstrukcij in nosilnih konstrukcij;
  • sposobnost sodelovanja z inženirji in drugimi strokovnjaki;
  • sposobnost uporabe znanj s področja inženirske analize pri načrtovanju;
  • sposobnost povezovanja raziskovalno-razvojnih rezultatov s sorodnih področij arhitekture, strojništva in elektrotehnike z načrtovanjem in izvedbo stavb ter njihovo uporabo.

Študije in ocene:

  • sposobnost uporabe ustreznih metod za učenje, načrtovanje, računanje, analizo, obdelavo in predstavitev podatkov kot so uporaba literature, načrtovanje in izvedba študijskih projektov in preiskav, razlaga podatkov in računalniške simulacije;
  • sposobnost spremljanja zakonodaje;
  • sposobnost uporabe in spremljanja razvoja tehničnih predpisov in standardov.

Inženirska praksa:

  • pripravljenost za uporabo teoretičnih znanj in sodelovanje pri njihovem prenosu v izvedbene projekte na ravni načrtovanja in izvedbe, fizične uresničljivosti, ekonomske vrednosti in finančne izvedljivosti;
  • razvoj socialnih kompetenc, ki zajemajo predvsem področje komunikacij, je cilj in integralni del študijskega programa, njihovo zagotavljanje in ocenjevanje pa ne.
Predmetno specifične kompetence
S programom Stavbarstvo diplomant pridobi predvsem naslednje predmetnospecifične kompetence:

Znanje in razumevanje:

  • obvlada osnovna znanja na področju uporabne geometrije in gradbene fizike;
  • obvlada posebna znanja na področjih, ki predstavljajo specifične osnove za gradbeno stroko: gradbeni materiali, napredni gradbeni materiali, gradbena fizika, sistemska analiza, gradbeno-arhitektonska informatika;
  • obvlada strokovna področja, ki pokrivajo načrtovanje, izvedbo, vzdrževanje in odstranitev stavb: oblikovanje bivalnega in delovnega prostora, nosilno konstrukcijo, zaščitne konstrukcije, vodenje projektov in z njimi povezane informacijsko-komunikacijske tehnologije ter njihovo povezavo z arhitekturno dejavnostjo;
  • je sposoben uporabljati osnovna, specifična in strokovna znanja za reševanje inženirskih problemov zahtevnih stavb na področju gradbene fizike, smotrne rabe energije, zvoka in hrupa ter požarne zaščite;
  • sposobnost uporabe in izbire posebnih analitičnih metod in orodij s področja gradbene fizike;
  • sposobnost izvajanja kritične, primerjalne analize problemov, ki nastajajo pri načrtovanju, izvedbi in uporabi ter medsebojnih vplivih nosilnih in zaščitnih konstrukcij stavb, instalacij ter kontrolnih sistemov;
  • sposobnost uporabe in razumevanje relevantnih in aktualnih znanstvenih osnov s področja gradbeništva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni;
  • sposobnost sledenja razvoju novih postopkov, materialov in tehnologij na področju gradbeništva in na gradbeništvu komplementarnih področjih na nacionalni in mednarodni ravni;
  • razumevanje, da je potrebno slediti razvoju in imeti pregled nad nacionalnimi in mednarodnim raziskovalnimi dosežki na področju gradbene fizike, zagotavljanja kvalitete bivalnega okolja, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije;
  • je sposoben uporabljati osnovna, specifična in strokovna znanja za reševanje inženirskih problemov zahtevnih stavb na področju gradbene fizike, smotrne rabe energije, zvoka in hrupa ter požarne zaščite;
  • sposobnost uporabe in izbire posebnih analitičnih metod in orodij s področja gradbene fizike;
  • sposobnost izvajanja kritične, primerjalne analize problemov, ki nastajajo pri načrtovanju, izvedbi in uporabi ter medsebojnih vplivih nosilnih in zaščitnih konstrukcij stavb, instalacij ter kontrolnih sistemov.

Inženirska analiza:

  • sposobnost analize sestavnih elementov stavbe: nosilne konstrukcije, toplotne, hidro, zvočne, psihofizične in protipožarne zaščite na ravni stavbe in jo nadgrajevati predvsem v okviru dinamičnih sistemov;
  • sposobnost koncipiranja problemov in izbora ter uporabe ustreznih metodoloških in programskih orodij za njihovo reševanje;
  • sposobnost reševanja problemov zaščitnih in kontrolnih sistemov v stavbah v skladu z metodologijo inženirskega oblikovanja;
  • sposobnost sodelovanja pri razvoju metod za analizo energetske učinkovitosti, akustike in kontrole hrupa, kvalitete bivalnega okolja in kontrolnih sistemov;
  • sposobnost samostojnega in kritičnega seznanjanja s tekočimi znanstveno-raziskovalnimi dosežki in njihovega prenosa v reševanje določenih inženirskih problemov s področja gradbene fizike;
  • sposobnost prenašanja znanja na sodelavce.

Inženirsko načrtovanje:

  • sposobnost samostojne izdelave načrtov v skladu s kompetencami Zakona o graditvi objektov;
  • sposobnost za vodenje razvoja;
  • sposobnost uporabe metod za konceptualno načrtovanje na ravni zaščitnih konstrukcij;
  • sposobnost povezovanja z drugimi strokovnimi področji, predvsem z arhitekturo, instalacijami in kontrolnimi sistemi ter načrtovanje njihovega izvajanja.

Študije in ocene:

  • sposobnost vklapljanja v proizvodno-potrošnji socio-ekološki krog z uporabo metodološkega instrumentarija (sistemska analiza), ki ga pridobi na področju inženirske analize in inženirskega načrtovanja;
  • sposobnost uporabe določenih raziskovalnih metod;
  • sposobnost celostne identifikacije problemskih področij in območij z upoštevanjem sonaravnih, okolju prijaznih, ekoloških in ekonomskih vidikov;
  • sposobnost poiskati ustrezne vire v aktualnih strokovnih in znanstvenih publikacijah;
  • poznavanje filozofije inženirskega načrtovanja.

Inženirska praksa:

  • pridobi določene izkušnje na ravni praktičnih, teoretičnih in inženirskih aktivnostih;
  • ima sposobnost testiranja in razvoja inženirskih metod;
  • pozna pomembne znanstvene razprave s področja gradbene fizike;
  • ima sposobnost in znanje za samostojno organiziranje, vodenje in ocenjevanje.

Socialne kompetence:

  • ima sposobnost voditi skupine, ki jih sestavljajo člani iz različnih področij in kvalifikacij na področju načrtovanja, gradnje in vodenja stavb v praksi;
  • ima sposobnost prevzemanja odgovornosti pri vodenju in upravljanju projektov.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V magistrski študijski program druge stopnje Stavbarstvo se lahko vpiše:

  1. študijski program prve stopnje s področja stavbarstva,
  2. študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 KT – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij,
  3. visoki strokovni študijski program Gradbeništvo pred uvedbo bolonjskih programov,
  4. visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 KT, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Obveznosti individualnega premostitvenega programa določi Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo UL FGG glede na manjkajoča znanja kandidata, ki jih ni pridobil pri predhodnem izobraževanju. To velja tudi za vpis študenta iz drugih visokošolskih zavodov v Sloveniji, EU in drugod.

Podrobnejši pogoji, ki jih je določil Študijski odbor Oddelka za Gradbeništvo

Kandidati, ki so zaključili visokošolski študijski program prve stopnje s področja operativnega gradbeništva ali prometa morajo kot dodatno obveznost opraviti izpita iz predmetov Matematika II in Fizika na prvostopenjskem študiju UN Gradbeništvo.

Kandidati, ki so zaključili študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, morajo za vpis na II. stopnjo študija Stavbarstvo opraviti študijske obveznosti v minimalnem skupnem obsegu 24 ECTS, navedenih v spodnji preglednici. Pri presoji vsebinske ustreznosti študijskih obveznosti, opravljenih zunaj UL FGG, se vrši primerjava s spodnjimi predmeti iz prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Gradbeništvo na UL FGG.

Gradiva (8 ECTS) ≥6
Matematika II (8 ECTS) ≥6
Fizika (9 ECTS) ≥8
Stavbarstvo I in II (9 ECTS) ≥6
SKUPNO ≥24 ECTS

Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis v magistrske študijske programe II. stopnje na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej. V primeru omejitve vpisa bo pogoj ocena študija na 1. stopnji.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v študijskem programu Stavbarstvo. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo UL FGG, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in spretnosti ter vsebino teh znanj in spretnosti ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL dne 29.5.2007.

Pri priznavanju znanj in spretnosti se:

  • upoštevajo spričevala in druge listine (priznavanje »netipičnih spričeval«, portfoljo, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja),
  • ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. – z ocenjevanjem izdelkov, npr. projektov, ki jih je študent izdelal pred vpisom),
  • ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. – brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),
  • upoštevajo ustrezne delovne izkušnje (npr. priznavanje praktičnega usposabljanja in drugih učnih enot progama, ki temeljijo na delovni praksi in izkušnjah).

V primeru, da Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo UL FGG ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Pogoji za napredovanje po programu
Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil z učnimi načrti predpisane obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk po ECTS.

Izjemoma lahko študent zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in doseženih vsaj 40 kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane upravičene razloge. Upravičeni razlogi so določeni skladno s Statutom UL. O izjemnem vpisu odloča Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo FGG.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme senat FGG na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijskega odbora Oddelka za gradbeništvo FGG. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Pogoji za dokončanje študija
Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS vključno s praktičnim usposabljanjem in predložitvijo in zagovorom magistrskega dela.

Strokovni naziv se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih in je magister inženir / magistrica inženirka stavbarstva, oz. z okrajšavo mag. inž. stavb.

Prehodi med študijskimi programi
Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Magistrskem študijskem programu druge stopnje Stavbarstvo (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Prehodi so možni iz študijskih programov druge stopnje in do prenehanja izvajanja tudi iz dodiplomskih univerzitetnih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujine se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.

Prošnje kandidatov za prehod v Magistrski študijski program druge stopnje Stavbarstvo in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo UL FGG. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Magistrskega študijskega programa druge stopnje Stavbarstvo, se kandidatu dovoli vpis v višji (drugi) letnik na Magistrski študijski program druge stopnje Stavbarstvo.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o študiju na prvi in drugi stopnji na UL FGG, ki ga potrjuje Senat FGG.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Deleži vpliva ocene posamezne oblike izvedbe predmeta (predavanja, seminar, vaje) so praviloma enaki deležu ur oblike izvedbe pri predmetu, določenim z učnim načrtom predmeta.

Znanje, prikazano pri sprotnem delu študenta pri predmetu, ki se preverja s pomočjo kolokvijev, delnih izpitov, seminarjev in seminarskih nalog, dnevnikov, praktičnih projektov, domačih projektov in nalog in podobno, prispeva skupaj najmanj 30 % končne skupne ocene.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Sem Nataša, nekdaj študentka magistrskega študijskega programa Stavbarstvo, zdaj pa zaposlena v podjetju Fibran na področju marketinga in tehnične podpore. Moje delo je razgibano in noro zanimivo, saj pripravljam predavanja za strokovnjake in investitorje na temo pravilnih rešitev za zaščitne sloje na stavbnem ovoju, izdelujem tehnične brošure ter svetujem arhitektom in investitorjem o sestavi konstrukcijskih sklopov. Med drugim pripravljam strokovne članke za spletne objave. Poleg lastne zavzetosti, me je študij Stavbarstva odlično pripravil prav za to službo, saj mi je ponudil široko znanje tako o gradbeni fiziki, materialih, obnašanju stavbe kot o postopkih načrtovanja in izgradnje energijsko učinkovite ter zdrave stavbe.


Nataša Iglič

Po zaključku magistrskega študija na FGG sem se udeležil programa Podjetno v svet podjetništva po katerem sem odprl s.p. Kot energetski zunanji strokovni sodelavec sem eno leto deloval na trenutno največjem projektu javno-zasebnega partnerstva energetske obnove v Evropi – Energetska obnova Ljubljane ELENA. Trenutno v sklopu Zavoda 404 sodelujemo s Siemensom, s katerim bomo v sodelovanju z dijaki tehnične šole Šiška razvijali konceptualni model pametne hiše. Vsekakor pa mi delovanje na takih projektih ne bi bila omogočena brez znanja, ki sem ga pridobil na FGG ter študiju stavbarstva. Zlata vredna sta predvsem analitčno in kritično razmišljanje, ki sem ga pridobil na fakulteti.


Milan Grašič

Sem razvojni inženir na področju celovitih energetskih rešitev v podjetju Petrol d. d., Ljubljana. Moje delo zajema izvedbo energetskih pregledov stavb, pripravo podatkov za odločanje o ukrepih za doseganje učinkovite rabe energije, izračune gradbene fizike objektov in svetovanje na področju učinkovite rabe energije. S pomočjo širokega teoretičnega in praktičnega znanja, pridobljenega tekom magistrskega študija Stavbarstva, sem del ekipe vodilnih strokovnjakov v podjetju, ki nudi storitve na območju centralne in JV Evrope.


Gašper Gosar

Trenutno opravljam delo projektanta gradbenih konstrukcij in arhitekture v vseh fazah projektne dokumentacije. Študij stavbarstva mi je podal izjemno širok spekter teoretičnih znanj, kar mi omogoča opravljanje samostojnega dela na različnih področjih stroke. Izvajam celovite tehnične rešitve na področjih BIM projektiranja, študij učinkovite rabe energije, dnevne svetlobe, požarne varnosti in varstva pred hrupom, in sicer za stanovanjske, športne, trgovske in industrijske objekte.


Dejan Semič

Študijski programi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so odlično zagotovilo, da poklicno pot preživiš ob zanimivem delu, med pomembnimi ljudmi in navdihujočimi projekti. 

Skip to content

Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

Nastavitve piškotkov na tem spletnem mestu so nastavljene na "dovolite piškotke", da vam omogočijo najboljšo možno izkušnjo brskanja. Če še naprej uporabljate to spletno mesto, ne da bi spremenili nastavitve piškotkov, ali če spodaj kliknete "Sprejmi", se s tem strinjate.

Zapri