Standardi v geodeziji in inženirstvu - B - TUN, GIG, MA GIG
| Letnik izvajanja: | 3. letnik |
| Študijski program: | B - Tehnično upravljanje nepremičnin (VS) |
| Izvajalci: | nosilec in izvajalec: doc. dr. Simona Savšek nosilec in izvajalec: izr. prof. dr. Polona Pavlovčič Prešeren asistent: doc. dr. Aleš Marjetič asistent: asist. dr. Veton Hamza |
| ECTS | 4 kreditne točke |
| Vsebina predmeta: |
Predavanja: Mednarodni standardi (ISO), evropski standardi (CEN), nemški standardi (DIN). Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ) Urad RS za meroslovje (MIRS) Sistem standardizacije v Sloveniji (terminologija, označevanje, normativni dokumenti). Stopnje standardizacije (simplifikacija, specifikacija, standardizacija). Skladnost tehnične zakonodaje s standardiziranimi postopki. Optimalna stopnja urejenosti v obliki pravil in določil. Kalibracijski in preizkusni laboratoriji (kriteriji za delovanje preizkusnih laboratorijev, akreditacija). Pravne podlage (Zakon o standardizaciji, Uredba o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, Zakon o meroslovju, Pravilnik o nacionalnih etalonih, Pravilnik o merilnih instrumentih). Standardi ISO in DIN za geodetski instrumentarij: pomembnejši standardi za preizkus merilnih instrumentov z namenom ugotavljanja praktične natančnosti in zagotavljanja optimalne natančnosti meritev. Standardi služb IAG/IUGG kot deli konvencij, standardi IERS. Zakonska ureditev GNSS frekvenčnega spektra. Industrijski standardi izmenljivosti podatkov med različnimi tipi instrumentov (NMEA 0183 and 2000). Standardi pretoka podatkov (RTCM SC 104). Vaje: Standardizirani postopki določitve natančnosti geodetskih instrumentov po ISO 17123. |
| Namen predmeta: |
Cilji: Študentje razumejo pomen standardizacije geodetskih merskih postopkov in merske opreme. Poznajo sistem standardizacije v Sloveniji ter skladnost tehnične zakonodaje s standardiziranimi postopki. Dobijo znanja iz obstoječe zakonodaje in izrazoslovja iz standardizacije. Na komparatorskih bazah ugotavljajo instrumentalne in geometrične ekscentricitete in znajo rezultate ovrednotiti. Pridobijo podrobnejši vpogled v protokole izmenljivosti podatkov med instrumenti GNSS in povezavo le-teh z drugimi instrumenti. Dobijo znanja pretoka GNSS-opazovanj v realnem času z namenom izračuna položaja objekta v realnem času. Praktične izkušnje dobijo pri reševanju primerov iz prakse v simuliranih in naravnih okoljih. Svoja znanja umestijo kot uporabna za izvajanje zahtevnejših inženirskih del. Pridobljene kompetence: Nadgradnja teoretičnih znanj s praktičnim spoznavanjem standardiziranih postopkov za geodetsko opremo (elektronski tahimeter, nivelir, GNSS RTK-instrument). Znajo določiti točnost/natančnost geodetske merske opreme po specifičnem standardu, Samostojno delo študentov. |
| Literatura: |
Heister, H. 2008. The new ISO standard 17123-8 for checking GNSS field measuring systems. FIG delovni teden 2008, Stockholm, Švedska. Mednarodni standard ISO 17123-8 2007. Optics and optical instruments – Field procedures for testing geodetic and surveying instruments. Pavlovčič Prešeren, P., Mencin, A., Stopar, B. 2010. Analiza preizkusa instrumentarija GNSS-RTK po navodilih standarda ISO 17123-8. Geodetski vestnik, DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2010.04.607-626 Zakon o meroslovju (uradno prečiščeno besedilo) (ZMer-1-UPB1). Uradni list RS št. 26/2005. |