Predmeti na FGG

Urejanje krajine in varstvo okolja (4 KT) - B II - PN

Letnik izvajanja: 1. letnik
Študijski program: B II - Prostorsko načrtovanje
Izvajalci: nosilec in izvajalec: prof. dr. Mojca Golobič
nosilec in izvajalec: doc. dr. Nadja Penko Seidl
ECTS 4 kreditne točke
Vsebina predmeta:

Problemi v okolju, osnovni konfliktni odnosi v prostoru kot izhodišče za krajinsko (varstveno) načrtovanje. Razvoj krajinskega urejanja in ohranjanja narave. Opredelitev krajinskega, varstvenega načrtovanja, področja dela. Novodobno krajinsko načrtovanje. Razvoj sistematičnih načrtovalskih (varstvenih) postopkov. Planiranje prostora kot simuliranje družbenega (interesnega) konflikta. Različnost okoljevarstvenih in naravovarstvenih zahtev in ciljev. Evropska krajinska konvencija in tri temeljne krajinske politike. Upravljanje krajin. Krajinsko varstvo. Varstvo narave. Krajinska ekologija, Varstvena biologija. Načrtovalni modeli. Inventarizacija. Raziskovanje zakonitosti prostora. Členjeno vrednotenje krajine. Razvojno vrednotenje. Varstveno vrednotenje. Oblikovanje vrednotnega modela. Gradnja modela. Ustreznost prostora za razvoj. Načrtovalna sinteza. Tipologija krajinskih načrtov, izhodišča za planersko sintezo. Vloga javnosti in možnosti njenega vključevanja v postopek varstvenega načrtovanja prostora. Vloga sektorskega načrtovanja pri urejanju in negi krajine. Postopkovne možnosti usklajevanja predlogov nosilcev urejanja prostora. Instrumenti za urejanje. Krajinsko oblikovanje razvrednotenih območij.
Izhodišča okoljevarstva. Osnovni pojmi, problemi, koncepti varstvenega načrtovanja. Zgodovina in razvoj varovalnega planiranja. Varstvena izhodišča, strategije: standardizacija in optimizacija, sanacijsko in preventivno varstvo. Znanje o okolju in metode pridobivanja. Vrednotenje: izhodišča in metode, študije ranljivosti in nekonfliktni koridorji. Varstvena izhodišča pri oblikovanju alternativnih rešitev. Vrednotenje alternativnih rešitev - primerjalna študija. Strateške presoje vplivov na okolje, presoje vplivov na prostor, presoje vplivov na trajnostni razvoj. Odločanje: odločitvene strategije, večkriterijske metode, družbeni okvir. Upravljanje okolja: upravljanje zavarovanih območij in upravljanje z naravnimi viri, sektorski in integrativni pristopi. Varovalno planiranje v sistemu urejanja prostora.
Okoljevarstvena načela – previdnostno, BATNEEC, ALARA, najboljša razpoložljiva tehnika.
Vpliv na okolje kot osnova za ukrepanje – možnosti za zmanjševanje vpliva.
Obremenljivost okolja, nevtralizacijska in regeneracijska sposobnost okolja.
Okoljevarstvo kot dejavnost – oblike okoljevarstvenega delovanja: znanost o okolju, izobraževanje, zakonodaja in administrativno delovanje, načrtovanje.
Oblike varstvenega načrtovanja: sanacijska načrtovanja, okoljski pregled, opazovanje, Normativi – tehnološki in prostorski, prostorski rezervati.
Simuliranje vpliva na okolje: členitev okolja na njegove sestavine, členitev posega na opravila, sprememba okolja.
Vrednotenje vpliva na okolja - intenziteta, referenčna stanja, vrednostne lestvice.
Vrednotenje posegov – alternative in primerjanje alternativ.
Omilitveni ukrepi – popravki tehnologij, poizvedbeno opazovanje in nadzor.
Presoja vplivov na okolje v RS: administrativne procedure, poročilo o vplivih na okolje, metode presojanja vplivov na okolje, vključevanje javnosti, okoljevarstveno soglasje.
Celovita presoja vplivov na okolje v RS: vključenost v pripravo politik, planov in programov, posebni strokovni postopki presoje, vključenost javnosti, sprejemanje odločitev.
Vključevanje javnosti.

 

Namen predmeta: Cilji predmeta so slušatelja seznaniti s problemi urejanja krajine,njenega razvoja in varstva in v tej zvezi tudi z varstvenim načrtovanjem prostora/okolja. Slušatelj bo pri tem dobil ustrezno vednost o delovnih področjih krajinske arhitekture, spoznal izhodišča za ohranjanje narave in urejanje krajine ter vključevanja krajinskega načrtovanja (ohranjanja narave) v prostorsko načrtovanje.
Cilji je tudi seznaniti slušatelja z dejavnim okoljevarstvom, predvsem z osnovnimi izhodišči varstvene dejavnosti in metodami, ki se uporabljajo v varstvu okolja.
Slušatelj nadgradi poznavanje varstvenih analiz in možnosti njihove uporabe, se usposobi za izdelovanje primerjalnih študij ter strateških presoj (presoj o vplivih projektov, planov, programov in politik na okolje, na prostor, na regionalni in trajnostni razvoj), poznavanje zahtev varstva okolja s postopki vrednotenja vplivov na okolje.
Po opravljenem izpitu študent pridobi naslednje predmetno specifične kompetence:
- pozna in razume principe urejanja krajine, njenega razvoja in varstva,
- pozna in razume principe varstvenega načrtovanja prostora/okolja,
- pozna in razume varstveno dejavnost,
- zna uporabljati metode, ki se uporabljajo v varstvu okolja,
- pozna, razume in zna uporabljati metode varstvene analize za izdelavo primerjalnih študij ter strateških presoj,
- pozna, razume in zna načrtovati ter izvajati postopke vrednotenja vplivov na okolje.
Literatura:

Glasson J., Chadwick A., Therivel R. 1999. An Introduction to Environmental Impact Assessment. London, UCL Press.

Lovejoy, D. 1979. Land use and landscape planning. Glasgow, Leonard Hill, 308 str.

Lyle, J.T. 1994. Regenerative Design for Sustainable Development. New York John, Wiley & Sons.

Marušič, I. 1998. Načrtovanje in krajinsko oblikovanje koridorjev daljnovodov in cevnih vodov, Priročnik, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, 124 str.

Marušič, J. 2001. Krajinsko planiranje. Gradivo za priročnik, Ljubljana, BF.