Stavbarstvo - B - OG VSŠ
| Letnik izvajanja: | 1. letnik |
| Študijski program: | B - Operativno gradbeništvo (VS) |
| Izvajalci: | nosilec in izvajalec: izr. prof. dr. Mitja Košir nosilec in izvajalec: izr. prof. dr. Mateja Dovjak asistent: doc. dr. Luka Pajek asistent: doc. dr. Jaka Potočnik |
| ECTS | 8 kreditnih točk |
| Vsebina predmeta: |
Sistem: grajeno okolje v naravnem okolju. Metodologija inženirskega oblikovanja. Struktura temeljnih pravnih okvirov oblikovanja bivalnega in delovnega okolja: zgodovina, EC, SI. Modularna koordinacija. Geneza nosilne konstrukcije. Gradbeno fizikalne zahteve na osnovi funkcionalne analize aktivnih prostorov. Opredelitev pojma funkcionalnih con: konstrukcijskih sklopov v okviru sistema material - struktura - prostor. Identifikacija in specifikacija funkcionalnih con: konstrukcijskih sklopov na zgradbi. Osnovne matrike: NK-TI, NK-HI, NK-TI-HI. Funkcionalna analiza do opisa za izvedbo. Računanje prehoda toplote in difuzije vodne pare (stacionarno). Dimenzioniranje TI in parne ovire. Splošno fasadni pas – vertikalni in horizontalni, po vrstah stavb, iteracijski postopek do merila 1:20. Križanja: zunanja stena – streha, zunanja stena – medetažna konstrukcija, zunanja stena – tla na terenu, streha – notranja delitev, notranja delitev – medetažna konstrukcija, tla na terenu – notranja delitev, neprozorni – prozorni konstrukcijski sklop, preboji, dimniki, zračniki,... Linijske toplotne izgube (kondukcija). Prenos izbranih sistemov iz križanj konstrukcijskih sklopov iz merila 1:20 na merilo 1:5 do 1:1. Geneza iz funkcionalnih shem, sistemov in križanj do načrta in opisa za izvedbo. |
| Namen predmeta: |
Cilji: - usposobiti študenta za načrtovanje, dimenzioniranje in analiziranje zaščitne funkcije konstrukcijskih sklopov v odvisnosti od zahtev notranjega bivalnega in delovnega okolja ter razmer v zunanjem, naravnem okolju. Predmetnospecifične kompetence: - študent pozna konstitutivne elemente in procese, ki definirajo položaj umetnega okolja v naravnem okolju z upoštevanjem principa kontinuuma prostora in časa, - je sposoben oblikovati kontekstne sheme na ravni identifikacije problemov, ki izhajajo iz funkcionalne analize aktivnih prostorov in so osnova za izvedbo funkcionalnih con: konstrukcijskih sklopov (KS), - razume pojem "projekt" v okviru proizvodno potrošnega kroga, - obvlada specifikacijo zahtev za posamezen KS, oblikovanje KS od koncepta do recepta za izvedbo in dimenzioniranje zaščitnega ovoja. |
| Literatura: |
Schittich, C., Lang, W., Krippner, R. 2006. Building Skins. Birkhäuser. Neufert, E. 2008. Projektiranje v stavbarstvu : osnove, standardi, predpisi za konstrukcije, gradnja, oblikovanje, potrebni prostor, namembnost prostorov, mere zgradb, prostorov in opreme – s človekom kot merilom in ciljem : priročnik za projektante, izvajalce in študente. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije. 550 str. Deplazes, A. (urednik) 2013. Constructional architecture: materials, processes, structures: a handbook. 3rd ed. Basel, Birkhauser. 587 str. Krainer, A. 2002. Modularna koordinacija. Modul 1, Konstrukcijski sklopi 3. UL FGG. 19 str. Krainer, A. 2002. Strehe. Modul 1, Konstrukcijski sklopi 4. Ljubljana, UL FGG. 34 str. Študijsko gradivo dostopno na: e-učilnici UL FGG. |