V2-1620 Samodejni postopki identifikacije sprememb dejanske rabe kmetijskih zemljišč

Osnovni podatki:

Naslov v izvirniku: Samodejni postopki identifikacije sprememb dejanske rabe kmetijskih zemljišč
Sodelavci: dr. Mihaela Triglav Čekada (GI), mag. Vasja Bric (GI), mag. Nika Mesner (GI), dr. Sebastjan Meža (GI), dr. Dalibor Radovan(GI), Katja Tič (GI)dr. Tatjana Veljanovski (SAZU), Urška Kanjir (SAZU), dr. Žiga Kokalj (SAZU), dr. Krištof Oštir (SAZU), Peter Pehani (SAZU)doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek (FGG), mag. Mojca Foški (FGG)
Trajanje: 18 mesecev

1. oktober 2016 – 31. marec 2018

Šifra: V2-1620 (B)
Vodilni partner: Geodetski inštitut (GI)
Vodja projekta: dr. Mihaela Triglav Čekada
Vodja projekta na GI: dr. Mihaela Triglav Čekada
Partnerji: ZRC SAZU, Inštitut za antropološke in prostorske študije

UL FGG, Katedra za prostorsko planiranje

Finančni vir:


Ključne besede: dejanska raba zemljišč, kmetijska zemljišča, daljinsko zaznavanje, samodejna identifikacija sprememb, metodologija

Opis:

Skupna kmetijska politika je ena od najpomembnejših politik Evropske skupnosti. Mehanizmi skupne kmetijske politike vključujejo med drugim tudi neposredna plačila, ki predstavljajo stalen dohodek za kmetovalce in imajo pozitiven vpliv na ohranjanje kmetijske pridelave v Sloveniji, kakor tudi za ohranjanje kulturne krajine.

Trenutno predstavlja osnovni vir za ugotavljanje upravičenosti do pridobitve neposrednih plačil podatek o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se posodablja na podlagi državnih ortofoto posnetkov v triletnih ciklih. Na nekaterih območjih so lahko podatki o dejanski rabi starejši od treh let, kar povzroča težave pri procesu ugotavljanja upravičenosti do neposrednih plačil. Zato je nujna uvedba alternativnega vira podatkov o dejanskem stanju v prostoru in optimizacija procesa vzdrževanja podatkov.

Samodejni postopki identifikacije sprememb pokrovnosti tal z uporabo različnih podatkov daljinskega zaznavanja so še neizkoriščen potencial za izboljšanje kakovosti podatkov o dejanski rabi prostora kmetijskih in gozdnih zemljišč. Z uporabo samodejnih postopkov zaznave sprememb pa lahko pripomoremo tudi k izboljšanju učinkovitosti postopkov vzdrževanja. S predlaganim projektom želimo prispevati k izboljšanju ažurnosti in kakovosti podatkov dejanske rabe ter k zmanjšanju nepravilnosti pri prijavi kmetijskih upravičencev za posamezne ukrepe skupne kmetijske politike.

Ažurnost podatkov dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč je tesno povezana z razpoložljivostjo državnih ortofotov, ki so izdelani v okviru državnih projektov Ciklično aerofotografiranje Slovenije (CAS). Vsako leto se namreč obnovi podatke dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč le za del državnega ozemlja, za katerega je bilo v tekočem letu izvedeno aerofotografiranje in so na voljo ortofoti (izveden CAS). Aerofotografiranje se izvaja v obdobju dveh do štirih let, v izrednih okoliščinah se perioda lahko še podaljša, zaradi na primer neugodnih vremenske razmer v času snemanja. Tako državni ortofoti, kot osnovni vir podatkov, občasno ne zadoščajo zahtevam glede ažurnosti dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Možno rešitev predstavlja uporaba alternativnih virov podatkov daljinskega zaznavanja kot so optični satelitski posnetki, radarski posnetki in lidarski podatki.

Vzdrževanje dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč temelji na fotointerpretaciji državnih ortofotov in množici pomožnih podatkov. Obnova podatkov poteka dvostopenjsko, in sicer na prvi stopnji posamezen poligon pregleda in po potrebi obnovi operater-zajemalec, na drugi stopnji pa obnovljene podatke potrdi in po potrebi popravi operater-kontrolor. Dvostopenjska obnova podatkov sicer zagotavlja kakovostne podatke, vendar je časovno in kadrovsko zelo potratna. Možne spremembe postopka vzdrževanje predstavljajo delno samodejne metode, kjer se s samodejnimi postopki identificira spremembe, nato pa operater te spremembe preveri in zajame z metodo fotointerpretacije. Operater bi tako ciljano popravljal samo območja, kjer se je s samodejno metodo zaznalo spremembe. Na ta način bi lahko optimizirali zajem sprememb dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Predlog raziskovalnega projekta temelji na uporabi alternativnih virov podatkov in delno samodejnih postopkih vzdrževanja dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Predvidoma se bomo osredotočili na samodejno identifikacijo ključnih sprememb pokrovnosti na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč: zaraščanje kmetijskih zemljišč, širjenje urbanih površin na kmetijska zemljišča, krčitve gozdov, sadovnjakov in vinogradov. Rezultati samodejne identifikacije sprememb bodo zasnovani tako, da jih lahko končni uporabniki neposredno uporabijo v postopku vzdrževanja dejanske rabe ter pri kontroli ukrepov skupne kmetijske politike.

Osnovni cilji projekta so:

  • preučiti možnosti uporabe alternativnih satelitskih in letalskih podatkov daljinskega zaznavanja za uporabo v procesu ugotavljanja upravičenosti do pridobitve neposrednih plačil,
  • razviti metodologijo za samodejno identifikacijo sprememb dejanske rabe prostora,
  • zasnovati uporabo sloja sprememb v obstoječem procesu vzdrževanja podatkov dejanske rabe prostora s ciljem izboljšanja ažurnosti podatkov o dejanski rabi prostora kot osnovnega vira za ugotavljanje upravičenosti do pridobitve neposrednih plačil.

Končni cilj projekta in njegov predviden rezultat je izdelava »Operativnega navodila za uporabo alternativnih virov podatkov in rezultatov samodejne identifikacije v procesu vzdrževanja dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč«, kjer bo opisana metodologija, kako samodejne postopke obdelave alternativnih virov podatkov vpeljati v zajem podatkov dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Uporabnost rezultatov in pomen raziskave:

  • neposredna uporabnost metodologije v obstoječem procesu MKGP pri vzdrževanju podatkov dejanske rabe prostora za ugotavljanje upravičenosti do pridobitve neposrednih plačil kmetovalcem,
  • samodejna identifikacija sprememb dejanske rabe prostora in s tem manj ročnega preverjanja pri masovnem preverjanju podatkov,
  • hitrejše in kakovostnejših posodabljanje obstoječih podatkov dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so potrebni za izvajanje skupne kmetijske politike.