Razvoj MetODologije za oceno potEncialnih poRušnih mehaNIzmov in izdelava ocen kondicijskega Stanja vodnogospodarskih prEgraDnih objektov (MODERNISED)

Opis:

Voda je najpomembnejši naravni vir za človekov obstoj. Pomanjkanje pitne vode kot posledica intenzivne izrabe zalog pitne vode in podnebnih sprememb pa predstavlja eno večjih groženj človeštvu. Zaradi sprememb v časovni dinamiki in količini padavin in sprememb v temperaturnih razmerah smo priča pojavljanju vse večjemu številu vročinskih valov ter vse večjemu številu obilnih deževij in suš. Spremembe v hidroloških razmerah pa vplivajo na vodno bilanco in zahtevajo inovativne pristope pri upravljanju voda tako v Sloveniji kot v svetu. Inovativni pristopi pa so zaradi omenjenega nujni tudi pri gospodarjenju in vzdrževanju vodne infrastrukture, še posebej pregradnih objektov, namenjenih za zadrževanje vode. Ti objekti v času viškov omogočajo zadrževanje potrebne količine vode, ki jo nato lahko glede na potrebe in razvoj hidrometeoroloških procesov, v času pomanjkanja prerazporedimo med različne uporabnike. Vodnogospodarski pregradni objekti sodijo med objekte strateškega pomena. Življenjska doba pregrad je zelo dolga (vsaj 100 let in več), kar pomeni, da se v času njihove življenjske dobe lahko spremenijo predpisi, povezani z gradnjo in vzdrževanjem objektov, splošna zakonodaja, lastništvo, upravljavec, lahko pride do sprememb v okolju, nenazadnje pa napredujeta tudi znanost in znanje ter izkušnje stroke.

V Sloveniji je trenutno evidentiranih 68 objektov vodne infrastrukture, med katerimi 42 ustreza kriteriju velikih pregrad (pregrada višja kot 15 m) ali za njih velja posebni režim zagotavljanja obratovalne varnosti kot kritična infrastruktura. Sodeč po podatkih Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade (SLOCOLD) je bilo več kot 60 % slovenskih pregrad zgrajenih pred letom 1980. Povprečna starost pregrad pri nas je tako že več kot 45 let. Opazovanje oz. monitoring pregrad se v Sloveniji vsaj v obliki tehničnega spremljanja objektov redno tudi izvaja in nam omogoča spremljanje objekta s časom. Znanje stroke o vzdrževanju in zagotavljanju obratovalne varnosti pregrad je od časov, ko se je na našem območju zgradila večina pregrad, do danes močno napredovalo. Predvsem se je spremenilo razumevanje varnosti pregrad in je danes razumljeno širše, saj obsega varnost objekta v vseh razmerah v celotnem življenjskem ciklu ter tudi varnost prebivalstva in okolja v vplivnem območju pregrade. S podporo informacij, ki jih pridobimo s spremljanjem posameznih parametrov na objektu, lahko pravočasno in preventivno ukrepamo, preprečimo drage sanacije ali v skrajnem primeru preprečimo porušitev.

Ključni cilji:

Glavna cilja predlaganega ciljnega raziskovalnega projekta sta: opredeliti metodologijo za spremljanje kondicijskega stanja pregrad in njihovih spremljajočih objektov ter identificirati potencialne porušne mehanizme glede na tip pregrade ter pripraviti metodologijo dela za identifikacijo porušnih mehanizmov. Koraki metodologije bodo predstavljeni tudi s praktičnimi primeri. Predlog metodologije bo predstavljen strokovni javnosti in ustanovam, ki delujejo na področju pregrad in pregradnega inženirstva. Predlagana metodologija bo predstavljala podporo stroki pri zagotavljanju obratovalne varnosti pregrad. Tematika projekta naslavlja tako Svetovno deklaracijo o varnosti pregrad (World declaration on dam safety), sklenjeno leta 2019 v Portu, in Svetovno deklaracijo za zagotavljanje zalog vode in trajnostni razvoj (World declaration Water Storage for Sustainable Development), sklenjeno leta 2012 v Kyotu. Obe deklaraciji sta bili sklenjeni pod okriljem mednarodne organizacije ICOLD (International Commission on Large Dams), katere članica je tudi Slovenija.
Cilji raziskav predlaganega projekta:
·         Opraviti analizo trenutnega stanja in obstoječih praks spremljanja pregrad v našem prostoru
·         Priprava nabora možnih porušnih mehanizmov za posamezni tip pregrad
·         Razvoj metodologije za identifikacijo porušnih mehanizmov in spremljanja kondicijskega stanja pregrad
·         Izvedba pilotnih primerov

Delovni sklopi:

Predlagan projekt, ki bo trajal 24 mesecev, bo razdeljen v 5 glavnih delovnih sklopov (DS):
·         Delovni sklop 1 (DS1): Pregled ustrezne literature, pridobivanje dokumentacije in pregled stanja
·         Delovni sklop 2 (DS2): Identifikacija kritičnih porušnih mehanizmov za posamezni tip pregrade
·         Delovni sklop 3 (DS3): Razvoj metodologije za določanje in spremljanje porušnih mehanizmov ter kondicijskega stanja pregrad in spremljajočih objektov s pilotnimi primeri oz. primeri dobre prakse
·         Delovni sklop 4 (DS4): Hidrologija
·         Delovni sklop 5 (DS5): Diseminacija rezultatov in vodenje projekta