Tretji Dan odprtih vrat Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani bo potekal v četrtek, 20. oktobra 2016 od 9. do 16. ure v naših prostorih na Jamovi cesti 2 v Ljubljani. V ta namen smo pripravili podrobnejši program, ki na eni strani predstavlja delček delovanja naše fakultete, na drugi pa tudi pet osnovnih prvostopenjskih študijskih programov. Z različnimi eksperimenti in prikazi vas bomo popeljali skozi zanimiv in živahen svet gradbeništva, vodarstva, okoljskega inženirstva, geodezije in stavbarstva. Upamo, da bodo na ta način vaši dijaki dobili nazorno sliko o znanjih in zanimivih poklicih, ki naše študente čakajo po zaključku študija.
Na dnevu odprtih vrat bomo predstavili številne aktivnosti, ki se izvajajo na treh oddelkih fakultete: Oddelku za gradbeništvo, Oddelku za geodezijo in Oddelka za okoljsko gradbeništvo. V preteklosti smo našim mladim obiskovalcem že predstavili, kaj se dogaja pod zemljo, ko črpamo podtalnico, kako graditi mostove, kako odmeriti prostor, ki ga potrebujemo glede na gostoto poselitve in še mnogo drugega. Prepričani smo, da bodo tudi letošnje delavnice zelo zanimive.
Okvirni potek dneva odprtih vrat bo individualno prilagojen uri vašega prihoda in vašemu razpoložljivemu času:
- Prihod dijakov in pozdrav prof. dr. Matjaža Mikoša, dekana UL FGG (10 – 15 minut).
- Ogled aktivnosti in laboratorijev.
- Zaključek obiska na strehi fakultete z manjšo pogostitvijo (20 – 30 minut).
Veselimo se vašega obiska,
prof. dr. Matjaž Mikoš, dekan UL FGG
Opis predstavitev in eksperimentov:
ODDELEK ZA GRADBENIŠTVO
Preizkušanje gradbenih materialov
Za projektiranje in tudi kasnejšo izvedbo gradbenih objektov je potrebno dobro poznavanje mehanskih karakteristik materialov, iz katerih so zgrajeni. V okviru delavnice bodo dijaki seznanjeni z osnovnimi principi preizkušanja materialov in z izvedbo preizkusov na lesu ter jekleni armaturni palici. Dodatno jim bosta predstavljena delo v konstrukcijsko prometnem laboratoriju (KPL) ter koncept kompozitnega fasadnega panela, kateri se trenutno mehansko preizkuša v laboratoriju.
Potresna miza
Pogledali si bomo posledice nepravilne gradnje in pojave, ki so povzročili materialno škodo in človeške žrtve med preteklimi potresi. Podrobneje bomo obravnavali pojava mehke etaže in tlorisne nepravilnosti, ki sta zelo pogosta tudi v slovenski gradbeni praksi. Oba pojava bomo simulirali na manjši potresni mizi s pomanjšanimi kovinskimi modeli, ki jih študentje uporabljajo za spoznavanje potresnega odziva konstrukcij. Udeleženci bodo lahko aktivno sodelovali s predlogi za utrditev modela konstrukcije, ki ga bomo že v času predstavitve preuredili in preizkusili na potresni mizi. Tako bodo lahko na zelo plastičen način spoznali vpliv različnih protipotresnih ukrepov.
Obnašanje konstrukcij
Z modeli učenci sestavljajo različne konstrukcije in pri tem opazujejo njihovo obnašanje. Na ta način spoznavajo in razumejo različne sile, ki delujejo v konstrukcijah in kako se le-te prenašajo po konstrukcijskih elementih.
Gradnja mostov
Ker so mostovi eni najbolj prepoznavnih, pa tudi zahtevnih inženirskih objektov, se bomo gradnji mostov posvetili tudi v okviru našega Dneva odprtih vrat. Najbolj preprost most(iček) je lahko lesena deska, položena na dva bregova potoka. Kaj lahko naredimo, če ena deska ne zagotavlja varnega in udobnega prehoda preko potoka? Kako lahko iz več enakih nosilnih elementov sestavimo konstrukcijo, ki varno premošča oviro? Na delavnici bomo sestavljali in preskušali modele mostičkov, naredili pa tudi takega, da se bomo preko njega lahko sprehodili.
Mehanika tal
Vsak objekt, ki ga želimo zgraditi, mora imeti temelje, ki so zgrajeni na temeljnih tleh. Temeljna tla sestavljajo različne zemljine in kamnine, ki jih bomo spoznali v okviru delavnice. Z izvedbo eksperimentov bomo spoznali osnovne lastnosti in obnašanje zemljin, ki so za gradbeništvo ključnega pomena.
Pokazali bomo, kakšen vpliv ima voda na obnašanje zemljin, zakaj se sproži zemeljski plaz in kako zemljine prenašajo različne obremenitve.
Je bela svetloba res bela?
V življenju smo obkroženi z različnimi viri svetlobe, od sonca pa vse do različnih umetnih svetil. Svetlobe velikokrat niti ne opazimo saj nam je samoumevna. Zavedati pa se moramo, da ni vsaka svetloba enaka, tudi če vse dojemamo kot belo svetlobo. S pomočjo spektrofotometra si bomo ogledali spektralno sestavo različnih virov bele svetlobe (dnevna svetloba, LED žarnica, kompaktne fluorescenčne sijalke, halogenska žarnica). Na koncu pa si bomo zastavili tudi vprašanje zakaj je sestava svetlobe pomembna?
ODDELEK ZA GEODEZIJO
Predstavitev poskusov, modelov in uporabe inženirskih inštrumentov
Za izvedbo geodetskih del uporabljamo posebne instrumente. S teodoliti izjemno natančno merimo kote, z razdaljemeri merimo dolžine, GNSS instrumenti pa nam omogočajo določitev položaja s pomočjo satelitske tehnologije. Z nivelirji lahko izredno natančno merimo višinske razlike med točkami. Celo fotografske aparate lahko uporabimo za zajem kvalitetnih slik iz zraka, na katerih potem merimo.Pokazali bomo, kakšen vpliv ima voda na obnašanje zemljin, zakaj se sproži zemeljski plaz in kako zemljine prenašajo različne obremenitve.
Orientacijski tek
Tema sodi na področje kartografije. Karte oz. zemljevidi pomanjšano prikazujejo fizično površje zemlje. Na Oddelku za geodezijo se učimo, kako se karte izdela in uporablja. Karte največkrat uporabljamo za gibanje po območjih, ki jih ne poznamo, da pridemo do našega cilja. Orientacijski tek je športna panoga, kjer s pomočjo posebne karte poskušamo v čim krajšem času poiskati točke, ki so označene na karti. Izvaja se lahko posamezno, v parih ali skupinah. Orientacijski tek se bo v primeru lepega vremena odvijal v okolici fakultete, sicer pa znotraj stavbe fakultete.
Od objekta do modela
Glavna naloga geodetske izmere je prikaz objektov s površja Zemlje na papirju oziroma izdelava načrtov. V kratki predstavitvi bomo prikazali, kako lahko izdelamo načrt tudi za 3D objekte. Predstavili bomo dve metodi zajema 3D prostorskih podatkov. Takšne podatke imenujemo oblak točk in jih lahko izmerimo z laserskim skenerjem ali pa objekt fotografiramo z različnih strani in kar iz fotografij izračunamo koordinate točk na objektu. Na koncu predstavitve bomo zares izvedli skeniranje.Pokazali bomo, kakšen vpliv ima voda na obnašanje zemljin, zakaj se sproži zemeljski plaz in kako zemljine prenašajo različne obremenitve.
ODDELEK ZA OKOLJSKO GRADBENIŠTVO
Model podtalnice
Model podtalnice nazorno prikaže osnovne zakonitosti gibanja podzemne vode ter širjenja onesnaženja pod površjem Zemlje. Z modelom lahko opazujemo, kako so med seboj povezani vodotoki in podtalnica. Prikažemo lahko tudi uporabo piezometrov, vpliv vodnjakov na režim voda, obnašanje kraških tal ter razliko med vodonosniki s prosto gladino in arteškimi vodonosniki
Evropski LIFE projekt Ljubljanica povezuje
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL vodi evropski LIFE projekt Ljubljanica povezuje, ki spada med LIFE projekte, ki podpirajo ohranjanje narave. Močno degradirana rečna struga reke Ljubljanice v okolici mestnega središča predstavlja življenjsko okolje za številne živali in rastline, med katerimi so tudi ogrožene vrste rib. S projektom želimo izboljšati stanje v reki ter omogočiti boljše pogoje za življenje v njej. S predstavitvijo projekta bomo dijakom prikazali različne obraze Ljubljanice, saj je ta reka pomemben del naše prestolnice in okolja, v katerem živimo, zato je prav, da jo bolje spoznamo.
Kviz: Si želiš postati vodar?
S kvizom bomo preverili, koliko dijaki vedo o vodarstvu ter jim predstavili, s čim vse se lahko ukvarja vodar. Udeleženci kviza bodo lahko preverili svoje znanje o številnih tematikah, kot so nastanek poplav, čiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadki in delovanje morja. Razdelili se bodo v manjše skupine in s skupnimi močmi oz. znanjem odgovarjali na zastavljena vprašanja. Najboljša skupina bo prejela praktične nagrade.
Kako varni smo pred plazovi?
Ste si kdaj zastavili vprašanje, zakaj na določenem območju pride do nastanka plazu, ter zakaj se plaz ni zgodil na sosednjem hribu? V manjših skupinah bomo spoznali, kateri dejavniki vplivajo na nastanek plazu ter kako varne so hiše pod takšnim plazom. S preprostimi poizkusi z uporabo vsakdanjih materialov bomo preverili, kdaj pride do nastanka plazu. Sprožili bomo tudi manjši plaz ter razmislili, v kakšnih primerih bi lahko uporabili takšne modele.
Ali znaš upravljati z vodnimi viri?
Ste se kdaj vprašali, kaj vse moramo upoštevati pri upravljanju z vodnimi viri? Koliko vode lahko namenimo za različne dejavnosti, kot so namakanje, hidroenergija, rekreacija? Pri dobavi vode moramo upoštevati želje različnih uporabnikov, ki vodo potrebujejo, hkrati pa zagotoviti dovolj vode ustrezne kakovosti za vsakdanjo rabo, življenje v rekah in drugo. Poleg omenjenega ne smemo pozabiti na poplavno varnost! Z igranjem računalniške igrice in s skupinskim delom bomo preverili, kako spretni so dijaki pri upravljanju z razpoložljivimi vodnimi viri.
Model premeščanja rečnih sedimentov
Umetni rečni kanal nazorno prikaže tok reke v strugi, premeščanje sedimentov v strugi reke ter nastanek značilnih oblik rečnega dna. Prikazati je mogoče tudi pojav spodkopavanja mostnih opornikov, do katerega pride pri nevarno visokih pretokih rek.
