5. dan odprtih vrat Fakultete za gradbeništvo in geodezijo

Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL bo potekal že peti Dan odprtih vrat. Letos bomo vrata na stežaj odprli v četrtek, 18. 10. 2018, od 9.00 do 17.00. Mladim želimo na Dnevu odprtih vrat z zanimivimi in interaktivnimi predstavitvami ponuditi čim več informacij o poklicnih možnostih s sveta gradbeništva, vodarstva, okoljskega inženirstva, geodezije, stavbarstva in prostorskega načrtovanja.

Na 5. Dnevu odprtih vrat bomo predstavili vse študijske programe I. stopnje na naši fakulteti, tematska predavanja in »odprte predavalnice«, ki so letošnja novost, ter številne predstavitve in eksperimente, razdeljene po oddelkih:

Gradbeništvo

Udeleženci bodo lahko aktivni v več laboratorijih fakultete, v katerih bodo imeli priložnost preizkušati gradbene materiale, lastnosti zemljin, analizirati sence, opazovati IR sevanje in spektre valovnih dolžin. Lahko bodo izvedeli, kdaj so tla zadosti trdna za gradnjo, se seznanili z zakonitostmi gradnje mostov in s pomočjo potresne mize iskali gradbene rešitve za večjo potresno varnost stavb. Veliko bodo slišali tudi o gradbenih materialih in obnašanju konstrukcij. Na delavnicah bodo prikazane različne naprave, kot so radar, heliodon, IR kamera, spektrometer, sklerometer in druge.

Geodezija

Udeležencem bodo predstavili delo geodeta, geodetske merske instrumente in osnovne tehnologije zajema prostorskih podatkov. S kratko demonstracijo bodo prikazali zajem 3D podatkov z laserskim skenerjem ter delovanje satelitskega sistema GNSS. Predstavili bodo sledenje in izris točk v realnem času ter postopek modeliranja posnetkov z letalnika (drona). Z obogateno resničnostjo bodo 3D-model prikazali na telefonu ali tablici.

MODEL PODTALNICE

Model podtalnice nazorno prikaže osnovne zakonitosti gibanja podzemne vode ter širjenja onesnaženja pod površjem Zemlje. Z modelom lahko opazujemo, kako so vodotoki in podtalnica med seboj povezani. Prikažemo lahko tudi uporabo piezometrov, vpliv vodnjakov na režim voda, obnašanje kraških tal ter razliko med vodonosniki s prosto gladino in arteškimi vodonosniki. ki.

ALI ZNAŠ UPRAVLJATI Z VODNIMI VIRI?

Ste se kdaj vprašali, kaj vse moramo upoštevati pri upravljanju z vodnimi viri? Koliko vode lahko namenimo za različne dejavnosti kot so namakanje, hidroenergija, rekreacija? Pri dobavi vode moramo upoštevati želje različnih uporabnikov, ki vodo potrebujejo, in obenem zagotoviti dovolj vode ustrezne kakovosti za vsakdanjo rabo, življenje v rekah in drugo. Poleg omenjenega ne smemo pozabiti na poplavno varnost. Z računalniško igrico in s skupinskim delom bomo preverili, kako spretni ste pri upravljanju z razpoložljivimi vodnimi viri.

VODNI KROG – POPOTOVANJE VODNE KAPLJICE

Skozi igro si bomo pogledali elemente naravnega in umetnega vodnega kroga, spoznali bomo mali in veliki naravni krog. Igra poteka v skupinah z vsaj 2 članoma. Cilj igre je, da skupina čim prej zaključi potovanje kapljice po vodnem krogu, pri čemer pa ovire predstavljajo številna razpotja. Na razpotjih člani skupine ugotavljajo pojem na podlagi risanja/pantomime/govora, ki je povezan z vodnim krogom oziroma na splošno z okoljskim gradbeništvom. Uspešno ugotovljen pojem skupini omogoči potovanje kapljice po krajši poti vodnega kroga, neuspešnost skupine pa kapljico napoti na daljšo pot.

SLEDENJE IN IZRIS TOČK V REALNEM ČASU

Na delavnici predstavimo merjenje položajev točk in sledenje geodetskega instrumenta z izrisom v realnem času. Po predstavitvi sistema bo vsak udeleženec s tarčo po prostoru izrisal edinstveno obliko, ki jo bo instrument sproti izmeril, položaje posredoval računalniku, ta pa jih bo preko projektorja izrisoval na platno.

TERESTRIČNO LASERSKO SKENIRANJE

Terestrično lasersko skeniranje je moderna merska tehnologija, s katero v kratkem času lahko izmerimo 3D položaje milijonov točk. Na delavnici bo predstavljen princip delovanja skenerja, nekaj primerov uporabe, na koncu pa bomo poskenirali prostor z udeleženci in si na platnu ogledali »oblak točk«.

GLOBALNI NAVIGACIJSKI SATELITSKI SISTEMI  (GNSS)

V predstavitvi prikažemo koncept delovanja satelitskih sistemov GNSS in njihovo sestavo. Prikazana je njihova uporaba v navigaciji, kjer praviloma ne potrebujemo visoke natančnosti, ter pri geodetski nalogah, kjer pa je visoka natančnost nujna. GNSS niso uporabljeni le za geodetske naloge, ampak služijo tudi ostalim znanostim in strokam pri njihovih strokovnih odločitvah. Primeri: globalna geotektonika, seizmologija, meteorologija ipd.

RAZSTAVA GEODETSKIH INSTRUMENTOV

Za izvedbo geodetskih del uporabljamo posebne instrumente. S teodoliti izjemno natančno merimo kote, z razdaljemeri merimo dolžine, GNSS instrumenti pa nam omogočajo določitev položaja s pomočjo satelitske tehnologije. Z nivelirji lahko izredno natančno merimo višinske razlike med točkami. Celo fotografske aparate lahko uporabimo za zajem kvalitetnih slik iz zraka, na katerih potem merimo.

TEMATSKA PREDAVANJA  

asist. dr. Robert Klinc:

GRADBENIŠTVO V 21. STOLETJU – OD PAPIRNIH NAČRTOV DO DIGITALNIH MODELOV

V zadnjih letih smo priča popolni digitalizaciji gradbene industrije. Gradbeni inženirji imajo v rokah namesto papirnih načrtov pogosto že kar računalnike, tablice ali pa pametne telefone. Pogledali si bomo faze, skozi katere je šla gradbena industrija, da je prišla do digitalnih modelov, in razloge, ki so privedli do tega, da si gradbenega projekta brez računalnika ne moremo več predstavljati.

POTRESNA MIZA

Pogledali si bomo, kakšne so bile med preteklimi potresi posledice nepravilne gradnje, in pojave, ki so povzročili materialno škodo in človeške žrtve. Podrobneje bomo obravnavali pojava mehke etaže in tlorisne nepravilnosti, ki sta zelo pogosta tudi v slovenski gradbeni praksi. Oba pojava bomo simulirali na potresni mizi s pomanjšanimi kovinskimi modeli, ki se uporabljajo za opazovanje odziva konstrukcij na potres. Udeleženci bodo lahko aktivno sodelovali s predlogi za utrditev modela konstrukcije, ki ga bomo že v času predstavitve preuredili in preizkusili na potresni mizi. Tako bodo lahko na zelo plastičen način spoznali vpliv različnih protipotresnih ukrepov.

GRADNJA MOSTOV

Ker so mostovi eni najbolj prepoznavnih, pa tudi zahtevnih inženirskih objektov, se bomo gradnji mostov posvetili tudi v okviru te delavnice. Najbolj preprost most(iček) je lahko lesena deska, položena na dva bregova potoka. Kaj lahko naredimo, če ena deska ne zagotavlja varnega in udobnega prehoda preko potoka? Kako lahko iz več enakih nosilnih elementov sestavimo konstrukcijo, ki varno premošča oviro? Na delavnici bomo sestavljali in preskušali modele mostičkov.

GRAJENO OKOLJE IN SVETLOBA

Grajeno okolje je kompleksno področje, ki zajema več različnih področjih. Od zagotavljanja nosilnosti stavbe do primernega senčenja in zajemanja dnevne svetlobe. Pomembno je, da se zavedamo, da je vsak element enako pomemben in nam zagotavlja primerno in zdravo delovno/bivalno okolje.

Heliodon: Z njim na enostaven in nazoren način opišemo navidezno pot Sonca po nebu. V gradbeništvu se heliodon uporablja za analizo senc, senčenja in osončenosti lokacij in stavbe v posameznih letnih časih in urah v dnevu.

IR kamera: Ta nam omogoči opazovanje IR elektro-magnetnega sevanja, ki ga s prostimi očesom ne moremo zaznati. Poleg sonca, vsi materiali, segreti nad absolutno ničlo namreč sevajo v obliki IR elektromagnetnega valovanja. To lahko v gradbeništvu dobro izkoristimo za opazovanje intenzitete prehajanja toplote skozi stavbo ter s tem odkrivanje nepravilnosti v ovoju stavbe.

Spektrometer (umetni in naravni viri svetlobe ter njihovi spektri): Vsi viri svetlobe, tako umetni kot naravni, ne oddajajo enakega spektra svetlobe. Medsebojno se razlikujejo tako v obliki porazdelitve spektra in količini posameznih valovnih dolžin, to lahko opazuje s pomočjo spektrometra.