Inštitut za komunalno gospodarstvo (IKG)

Pedagoško dejavnost je Inštitut za komunalno gospodarstvo izvajal najprej samo na takratnem Geodetsko-komunalnem oddelku, pozneje tudi na komunalni smeri študija na Oddelku za gradbeništvo, nazadnje pa še na študiju vodarstva in komunalnega inženirstva. Visokošolski učitelji inštituta sodelujejo tudi pri pedagoškem procesu na Oddelku za krajinsko arhitekturo BF, sredi osemdesetih let pa so sodelovali tudi s takratno Tehniško fakulteto v Mariboru.

Pedagoško delo učiteljev Inštituta za komunalno gospodarstvo je bilo na začetku usmerjeno predvsem na področje komunalnega gospodarstva, statistike in gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. S kadrovsko okrepitvijo se je sredi sedemdesetih let predmetno področje razširilo tudi na informatiko in kvantitativne metode, trenutno pa učitelji inštituta izvajajo pouk pri predmetih s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, gradbene zakonodaje, infrastrukturnih sistemov, urejanja prostora in stavbnih zemljišč ter vrednotenja in upravljanja z nepremičninami.

Na področju podiplomskega izobraževanja vodi Inštitut za komunalno gospodarstvo podiplomski študij komunalne smeri na Oddelku za gradbeništvo, njegovi učitelji pa sodelujejo z izbirnimi predmeti tudi na ostalih podiplomskih študijih na Oddelku za Gradbeništvo FGG, na interdisciplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja ter na univerzitetnem podiplomskem študiju varstva okolja.

Raziskovalno delo Inštituta za komunalno gospodarstvo je bilo na začetku usmerjeno predvsem v proučevanje urbanskih stroškov in mestne rente. V drugi polovici sedemdesetih in v osemdesetih letih je potekalo raziskovalno delo v treh medsebojno povezanih raziskovalnih sklopih: organizacijski in ekonomski vidiki izgradnje ter obratovanja komunalnih oskrbovalnih sistemov, kvantitativne metode na področju komunalne in urbane ekonomike ter informacijski sistemi na področju komunalnega gospodarstva. Od osamosvojitve naprej je raziskovalno delo inštituta usmerjeno predvsem na vrednotenje in upravljanje nepremičnin, pri čemer so predmet obravnave zlasti stavbna zemljišča ter javna infrastruktura.

Poleg znanstvenih in strokovnih člankov ter prispevkov, ki so jih objavili posamezni avtorji v revijah in zbornikih konferenc, je Inštitut za komunalno gospodarstvo založil in izdal skupaj devet znanstvenih in pet strokovnih monografij. Dve znanstveni monografiji sta bili prevedeni v tuj jezik, ena pa je nastala v sodelovanju s tujo univerzo.

Na strokovnem področju se je Inštitut za komunalno gospodarstvo ukvarjal predvsem s pripravo strokovnih podlag ter besedil zakonov in podzakonskih predpisov na področju planiranja komunalnega gospodarstva, oblikovanja cen komunalnih proizvodov ter storitev, prostorskega načrtovanja, graditve objektov, urejanja zemljišč in nepremičninskih dajatev. V devetdesetih letih je aktivno sodeloval tudi pri pripravi resolucije o prometni politiki Republike Slovenije. Sodelavci inštituta preko izvedeniških mnenj za različne naročnike povezujejo na svojih področjih teorijo s prakso.

Inštitut za komunalno gospodarstvo se ukvarja s področjem, kjer se morajo enakovredno in medsebojno skladno obravnavati tehnične, prostorske in ekonomske sestavine in kjer se z družbenimi spremembami spreminjajo tudi razvojne paradigme: administrativni socializem, demokratični centralizem, samoupravljanje, deregulacija, privatizacija, javno-zasebno partnerstvo.

Vsaka sprememba prinese s seboj poleg priložnosti tudi tveganje in nevarnost za sklepanje kompromisov z dnevno politiko. Inštitut je v svoji štiridesetletni zgodovini ob sleherni spremembi iskal predvsem njeno pozitivno podstat in ni nikoli podlegel trendom dnevne politike. Da je bila izbira pravilna in strokovno korektna, priča med drugim dejstvo, da se na področju komunalnega gospodarstva trenutno ponovno etablirajo metode in rešitve, ki jih je inštitut predlagal že pred petindvajsetimi leti.