Inštitut za komunalno gospodarstvo (IKG)

Inštitut za komunalno gospodarstvo je bil kot samostojna raziskovalna enota na FAGG ustanovljen leta 1968. Njegov ustanovitelj in prvi predstojnik je bil prof. dr. Tone Klemenčič.

V začetnem obdobju se je inštitut ukvarjal predvsem s proučevanjem urbanskih stroškov in mestne rente. Sredi sedemdesetih let je ob raziskovalnem prevzel tudi pedagoško delo prejšnje Katedre za komunalno gospodarstvo in se tako preoblikoval v samostojno pedagoško-raziskovalno enoto na Oddelku za gradbeništvo FAGG, kamor se je s tedanjega Geodetsko-komunalnega oddelka preselila tudi komunalna študijska smer.

Od sredine sedemdesetih let je Inštitut za komunalno gospodarstvo nosilna in vodilna enota za področje raziskovalnega dela in za vse ravni izobraževanja na področju komunalnega gospodarstva: visokošolskega, univerzitetnega, magistrskega in doktorskega. Pred osamosvojitvijo in spremembo družbeno-ekonomskega sistema je bila v okviru tedanje republike tudi edina tovrstna institucija v Sloveniji. V obdobju 1978–2001 je bil predstojnik inštituta izr. prof. dr. Albin Rakar, od leta 2001 pa ga vodi izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač.

Na raziskovalnem in pedagoškem področju se Inštitut za komunalno gospodarstvo že od vsega začetka povezuje s sorodnimi fakultetami in inštituti v ZR Nemčiji in Avstriji. Sodelovanje zajema poleg rednih medsebojnih obiskov visokošolskih učiteljev tudi izmenjavo študentov, izvedbo predavanj in izdajo skupnih monografij.

Pedagoško delo

Pedagoško dejavnost je Inštitut za komunalno gospodarstvo izvajal najprej samo na takratnem Geodetsko-komunalnem oddelku, pozneje tudi na komunalni smeri študija na Oddelku za gradbeništvo, nazadnje pa še na študiju vodarstva in komunalnega inženirstva. Visokošolski učitelji inštituta sodelujejo tudi pri pedagoškem procesu na Oddelku za krajinsko arhitekturo BF, sredi osemdesetih let pa so sodelovali tudi s takratno Tehniško fakulteto v Mariboru.

Pedagoško delo učiteljev Inštituta za komunalno gospodarstvo je bilo na začetku usmerjeno predvsem na področje komunalnega gospodarstva, statistike in gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. S kadrovsko okrepitvijo se je sredi sedemdesetih let predmetno področje razširilo tudi na informatiko in kvantitativne metode, trenutno pa učitelji inštituta izvajajo pouk pri predmetih s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, gradbene zakonodaje, infrastrukturnih sistemov, urejanja prostora in stavbnih zemljišč ter vrednotenja in upravljanja z nepremičninami.

Na področju podiplomskega izobraževanja vodi Inštitut za komunalno gospodarstvo podiplomski študij komunalne smeri na Oddelku za gradbeništvo, njegovi učitelji pa sodelujejo z izbirnimi predmeti tudi na ostalih podiplomskih študijih na Oddelku za Gradbeništvo FGG, na interdisciplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja ter na univerzitetnem podiplomskem študiju varstva okolja.

Raziskovalno delo

Raziskovalno delo Inštituta za komunalno gospodarstvo je bilo na začetku usmerjeno predvsem v proučevanje urbanskih stroškov in mestne rente. V drugi polovici sedemdesetih in v osemdesetih letih je potekalo raziskovalno delo v treh medsebojno povezanih raziskovalnih sklopih: organizacijski in ekonomski vidiki izgradnje ter obratovanja komunalnih oskrbovalnih sistemov, kvantitativne metode na področju komunalne in urbane ekonomike ter informacijski sistemi na področju komunalnega gospodarstva. Od osamosvojitve naprej je raziskovalno delo inštituta usmerjeno predvsem na vrednotenje in upravljanje nepremičnin, pri čemer so predmet obravnave zlasti stavbna zemljišča ter javna infrastruktura.

Poleg znanstvenih in strokovnih člankov ter prispevkov, ki so jih objavili posamezni avtorji v revijah in zbornikih konferenc, je Inštitut za komunalno gospodarstvo založil in izdal skupaj devet znanstvenih in pet strokovnih monografij. Dve znanstveni monografiji sta bili prevedeni v tuj jezik, ena pa je nastala v sodelovanju s tujo univerzo.

Strokovno delo

Na strokovnem področju se je Inštitut za komunalno gospodarstvo ukvarjal predvsem s pripravo strokovnih podlag ter besedil zakonov in podzakonskih predpisov na področju planiranja komunalnega gospodarstva, oblikovanja cen komunalnih proizvodov ter storitev, prostorskega načrtovanja, graditve objektov, urejanja zemljišč in nepremičninskih dajatev. V devetdesetih letih je aktivno sodeloval tudi pri pripravi resolucije o prometni politiki Republike Slovenije. Sodelavci inštituta preko izvedeniških mnenj za različne naročnike povezujejo na svojih področjih teorijo s prakso.

Inštitut za komunalno gospodarstvo se ukvarja s področjem, kjer se morajo enakovredno in medsebojno skladno obravnavati tehnične, prostorske in ekonomske sestavine in kjer se z družbenimi spremembami spreminjajo tudi razvojne paradigme: administrativni socializem, demokratični centralizem, samoupravljanje, deregulacija, privatizacija, javno-zasebno partnerstvo.

Vsaka sprememba prinese s seboj poleg priložnosti tudi tveganje in nevarnost za sklepanje kompromisov z dnevno politiko. Inštitut je v svoji štiridesetletni zgodovini ob sleherni spremembi iskal predvsem njeno pozitivno podstat in ni nikoli podlegel trendom dnevne politike. Da je bila izbira pravilna in strokovno korektna, priča med drugim dejstvo, da se na področju komunalnega gospodarstva trenutno ponovno etablirajo metode in rešitve, ki jih je inštitut predlagal že pred petindvajsetimi leti.

  zaposleni telefon email
asist. dr. Peter Lamovec, univ. dipl. inž. geod. 47 68 532, int. 532 peter.lamovec@fgg.uni-lj.si
izr. prof. dr. Maruška Šubic-Kovač, univ. dipl. inž. grad. 47 68 536, int. 536 maruska.subic-kovac@fgg.uni-lj.si