DELO OD DOMA V DRUGEM VALU EPIDEMIJE COVID-19

(druga anketa, december 2020 – februar 2021, izvleček rezultatov glede pogojev za delo od doma)

Jana Breznik, mag. prost. načrt., doc. dr. Gregor Čok, viš. pred. dr. Mojca Foški, asist. dr. Gašper Mrak, doc. dr. Alma Z. Lamovšek

V času 2. vala epidemije koronavirusa smo na Katedri za prostorsko planiranje, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ponovili in prenovili anketni vprašalnik s področja dela od doma. Anketa je bila prvič izvedena v času 1. vala koronavirusa – pomladi 2020. Z anketnimi vprašalniki želimo spremljati spremembe na področju dela od doma v času med epidemijo in ugotoviti splošno oceno izvedbe dela od doma, z največjim poudarkom na ustreznosti delovnega okolja. Vprašalnik v 2. valu epidemije smo razširili tudi na študentsko populacijo, pri kateri smo prav tako želeli preučiti organizacijo in izvedbo študija od doma. Tako kot pri anketi v 1. valu se je tudi tokrat kot pomemben dejavnik izvedbe ankete izkazalo njeno razpošiljanje preko osebnih in univerzitetnih kanalov, kar je posledično sicer tudi vplivalo na njene rezultate (nabor anketirancev pretežno prihaja iz javnega sektorja).

V drugem valu je anketo izpolnjevalo 1305 anketirancev, a je bilo v celoti izpolnjenih 1227 vprašalnikov. V ponovitvi anketnega vprašalnika smo zajeli 28 % anketirancev, ki so anketo izpolnili že v 1. valu. Anketni vprašalnik je izpolnilo 756 žensk, 464 moških, 7 anketirancev se o spolu ni želelo opredeliti (slika 1). Najbolj zastopani starostni skupini anketirancev sta bili 27 – 44 (42,5 %) in 45- 64 let (37,8 %).

Slika 1: Delež anketirancev po spolu

ženska 62% 62%
moški 38% 38%
ne želim se opredeliti 0,005% 0,005%

n = 1227

82 % anketirancev je bilo v času 2. vala koronavirusa zaposlenih (pri zunanjem delodajalcu) in 3 % samozaposlenih. Večjo kategorijo so predstavljali le še študenti s 13 % odgovorov. Preostale skupine (učenci, dijaki, upokojenci, brezposelni,…) so predstavljali zgolj 2 % anketiranih (slika 2).

Kar 77,7 % vseh anketiranih je zaključilo vsaj višjo ali visoko šolo, več kot četrtina (25,7 %) pa ima zaključen doktorat znanosti, na kar je v največji meri vplival način deljenja ankete. Prav tako je način deljenja ankete vplival tudi na delež zaposlenih anketirancev glede na sektor zaposlitve, saj je kar 76 % anketirancev zaposlenih v kvartarnem zaposlitvenem sektorju, sledijo terciarni (17 %), sekundarni (5 %) in primarni sektor (2 %).

Slika 2: Zaposlitveni status anketirancev (v %)

zaposlen 82% 82%
študent 13% 13%
samozaposlen 3% 3%
drugo 2% 2%

n = 1227

Anketiranci (brez študentov, ki so bili obravnavani posebej) v 58 % bivajo v mestih ter v 16 % v primestnih naseljih. 21 % anketiranih biva v podeželskih naselji. Preostalih 5 % predstavljajo drugi tipi naselitev (zaselki – območja samotnih kmetij, vinogradniška območja, idr.).

Slika 3 prikazuje tip stavbe bivanja anketirancev. Ti bivajo predvsem v večstanovanjskih (41 %) in enostanovanjskih stavbah (40 %). Pomemben delež predstavljajo tudi dvostanovanjske stavbe (18 %).

Slika 3: Tip stavbe, v kateri prebivajo anketiranci

večstanovanjska stavba 41% 41%
dvostanovanjska stavba 40% 40%
enostanovanjska stavba 18% 18%
drugo 1% 1%

n = 1069

Druga anketa je bila zastavljena tako, da je določena vprašanja postavljala tako za obdobje 1. vala, kot tudi za obdobje 2. vala koronavirusa. Takšno je bilo tudi vprašanje o delu od doma v teh obdobjih. V prvem valu je 80,8 % vseh anketiranih zaposlenih delalo od doma, v času 2. vala je bilo takšnih precej manj in sicer 63,3 %. Če primerjamo vprašanje 2. ankete o prvem valu z istim vprašanjem 1. ankete, ugotovimo, da so anketiranci zavzeli primerljive vrednosti (1. val, 1. anketa – 81,1 % anketirancev je opravljal delo od doma). V drugem valu je delo na svojem rednem delovnem mestu opravljalo kar 23 % anketiranih več, kot v prvem valu (slika 4).

Slika 4: Način opravljanja dela v času 1. in 2. vala epidemije Covid-19. (%)

n = 1037

Pričakovano je bil delež tistih, ki delajo od doma tako v 1. kot tudi 2. valu višji med zaposlenimi v terciarnem in kvartarnem sektorju. Najmanjši delež dela od doma je bil zabeležen v sekundarnem sektorju. Primarni sektor zaradi izjemno majhnega vzorca (n = 20) ni reprezentativen, izkazoval pa je večji delež dela od doma kot sekundarni sektor.

V 1. valu epidemije je 626 anketirancev, ki opravljajo delo od doma ocenilo, da so povprečno kar 85,9 % obveznosti opravljali od doma, v 2. valu je bil povprečen delež 81,2 %. Le 24 % zaposlenih, ki je v času 2. vala koronavirusa opravljalo delo od doma, je del službenih obveznosti opravlja od doma tudi izven časa epidemije. V tem primeru je povprečen delež od doma opravljenih službenih 30,1 %.

39 % zaposlenih, ki je opravljalo delo od doma (n = 656) je za ta namen uporabljala delovno sobo (kabinet, domačo pisarno), preostali pa so za delo uporabljali prostore, ki niso namensko prirejeni za delo (dnevna soba – 20 %, kuhinja/jedilnica – 18 %, spalnica – 13 % in druge). Nekaj anketirancev (4 %) si je za delo od doma uredilo tudi neizkoriščene prostore v stanovanju (klet, garaža, podstrešje, zaprt balkon, idr.).

Anketirance smo povprašali o zadovoljstvu z delom od doma glede na posamezne segmente, predstavljene z v naprej opredeljenimi povedmi. Presenetilo nas je, da je večina anketirancev dobro uskladila delo od doma, predvsem v prostorih, ki so jih ocenili z optimalnimi oceni. Na lestvici od 1 – sploh se ne strinjam, do 5 – popolnoma se strinjam, so s povprečno oceno 4,05 ocenili trditev, da je osvetlitev delovnega prostora povsem ustrezna. S povprečno oceno 3,95, da je velikost delovnega prostora povsem ustrezna. S tezo, da delovni prostor ne delijo z nikomer drugim, se je popolnoma strinjalo 41,9 % anketiranih, povprečna ocena te trditve pa je 3,52. Trditev, ki nekoliko odstopa pa se glasi: »Hrup in drugi zunanji vplivi zaradi bivalnih ali delovnih procesov ostalih članov gospodinjstva me pri delu ne motita«. Sicer tudi pri tem odgovoru še vedno prevladuje ocena 5 (32,8 %), ampak se ta pojavlja redkeje kot pri ostalih kategorijah (Slika 5). Trditvi, ki se nanašata na sobivanje in hrupnost drugih članov v gospodinjstvu, sta torej prejeli povprečno najslabše ocene, kar kaže, da je delo od doma potrebno nasloviti tudi iz socialnega vidika.

Slika 5: Strinjanje s trditvami o zadovoljstvu z delom od doma glede na posamezne segmente

n = 656

Povprečna ocena ustreznosti delovnih pogojev za delo od doma je v 2. valu znašala 7,7. To je 0,3 odstotne točke več, kot je bila povprečna ocena v anketi iz 1. vala. Povišanje te ocene pa ni naključna. Anketirance smo namreč vprašali tudi, ali so za izboljšanje pogojev dela od doma sprejeli določene ukrepe. Kar 45 % je temu vprašanju pritrdila. Pri tem je velika večina sprejela ukrepe na področju opreme (62,1 %) in izboljšanja internete povezave (39,6 %). Ukrepi, ki bi vključevali selitev na območja s prijetnejšim bivanjskim okoljem, boljšim internetom, ipd. so bili redki (slika 6). Mnogi so pod možnostjo drugo navajali predvsem nematerialne ukrepe, ki so jim izboljšali delo od doma, kot je na primer organizacija družinskega urnika, prestrukturiranje delovnega časa, omejitev dela na striktno 8 ur, prerazporeditev že obstoječega pohištva in podobno.

Slika 6: Ukrepi, ki so jih anketiranci sprejeli za izboljšanje delovnih (oz. življenjskih) pogojev. (%)

Nakup nove opreme. 62.1% 62.1%
Izboljšanje internete povezave. 39.6% 39.6%
Preselitev na območje s kakovostnejšo oskrbo z internetom. 3.7% 3.7%
Nakup nepremičnine z vrtom. 2.2% 2.2%
Nakup večje nepremičnine od sedanje. 2% 2%
Preselil sem se na podeželje. 2.0% 2.0%
Nakup vikenda na podeželju. 0.7% 0.7%
Drugo. 24.8% 24.8%

n = 298

55 % anketirancev, ki v času koronavirusa dela doma in ni sprejelo ukrepov, smo vprašali zakaj se niso odločili za ukrepe s področja optimizacije dela. Ugotovili smo, da je kar 59,5 % teh ljudi zadovoljnih s pogoji, ki jih doma že imajo za delo od doma in zato niso čutili potrebe po sprejetju kakšnih novih ukrepov. 13,4 % je pričakovalo, da se bo situacija normalizirala in zato niso razmišljali o posebnih ukrepih, 12,6 % anketiranih pa za takšne ukrepe ni imelo finančnih možnosti.

Na podlagi primerjave tipa stanovanja in vprašanja glede tega, kaj anketiranci najbolj pogrešajo v času epidemije COVID-19 je razvidno, da je življenje v času omejitve gibanja najbolj težavno v stanovanjih v večstanovanjskih stavbah. Anketiranci, ki so živeli v večstanovanjskih objektih tako v največji meri navajajo, da pogrešajo dodatne sobe (28 %) in večje prostore (6 %) v stanovanju. Pozna pa se tudi pri zunanjih površinah, pri čemer je velik delež anketirancev, ki živi v večstanovanjskih objektih pogrešal lastne zunanje površine (dvorišče, vrt, zelenico, idr.). Takšnih je bilo kar 27 %. Le 19,8 % anketirancev, ki živijo v večstanovanjskih stavbah je izbralo možnost – nič od navedenega. Pri anketirancih, ki živijo v eno in dvostanovanjskih stavbah je odstotek tistih, ki ne pogrešajo nič od navedenega bistveno višji (62 %). Tip stavbe bivanja kaže močno korelacijo tudi z oceno dela od doma. Stanovalci, ki živijo v enostanovanjskih hišah so pogoje za delo od doma ocenili za več kot 1 oceno bolje (povprečno 8,21) od tistih, ki živijo v večstanovanjskih stavbah (povprečno 7,07). To kaže, da sta v času epidemije učinkovitost dela od doma in kakovost življenja boljša v večjih bivalnih enotah.

Vprašalnik za študente

Študente smo preusmerili na nekoliko drugačna vprašanja, ki so zadevala predvsem študij od doma. Število odgovorov študentov je razmeroma nizko (158), zaradi česar je zanesljivost ankete manjša, kot pri odgovorih zaposlenih.

64 % študentov, ki je odgovarjalo na anketo, obiskuje študij v Ljubljani, 31 % v Mariboru. Preostanek (5 %) se nanaša na Kranj in neveljavne odgovore (slika 7). 71,5 % študentov je pred obdobjem epidemije bivalo v kraju študija, 24,1 % pa se je v kraj študija vsakodnevno vozilo. V času epidemije koronavirusa se je to razmerje v celoti spremenilo. V času 1. vala koronavirusa je zgolj 37,9 % anketiranih študentov ostalo v kraju študija, kar 55,7 % pa se jih je vrnilo domov v stalno prebivališče izven kraja študija. Pri čemer je bistvenega pomena, da ima 33,5 % teh študentov tudi stalno prebivališče v kraju študija. V času 2. vala je bil odstotek študentov, ki so kljub epidemiji ostali v kraju študija višji in je znašal 44,4 % (slika 8).

Slika 7: Lokacija študija anketirancev (%)

n = 158

Slika 8: Lokacija s katere so študenti v času 1. in 2. vala opravljali študij na daljavo (v %)

n = 158

Vprašanje lokacije opravljanja študija na daljavo je neposredno povezano z vprašanjem lokacije bivanja med 1. in 2. valom Covid-19. V 2. valu je v mestu bivalo približno 3 % študentov več kot v 1. valu. Večina študentov, ki je med časoma 1. in 2. vala zamenjalo tip naselja se je v mesto (običajno lokacija študija) preselilo predvsem iz podeželskega in primestnega okolja. S tem je povezana tudi primerjava med tipom stavbe bivanja med 1. in 2. valom. Študenti so namreč v 1. valu, ko so bili več doma, bivali predvsem v enostanovanjskih stavbah (52,5 %), ta odstotek se je na račun selitev v mesto zmanjšal. V 2. valu je znašal zgolj še 45,6 %, Analiza je pokazala, da so to študenti, ki so se odločili, da kljub študiju od doma, le tega raje opravljajo v (od družine) ločenih domovanjih (študentskih domovih, najete sobe, ipd.) v kraju študija.

Ocena primernosti prostora za študij je pokazala, da so študenti različno zadovoljni s posameznimi segmenti študijskih prostorov. Trditev »Osvetlitev delovnega prostora je bila povsem ustrezna.« v 2. valu povprečno ocenjujejo z 4,23 (1 – se sploh ne strinjam, 5 – popolnoma se strinjam). Zanimiva in največja razlika med 1. in 2. valom se je pokazala pri trditvi, »Oprema, s katero sem razpolagal/a je bila povsem ustrezna«. V času 1. vala je bila povprečna ocena 3,93, v času 2. vala pa se je ocena zvišala na 4,15.

Študente smo prosili, da ocenijo tudi bolj socialne vidike študija od doma. Pri tem vprašanju so se povprečno študenti manj strinjali s posameznimi trditvami. Najmanj so se študenti strinjali s trditvijo »Zaradi študija na daljavo sem lažje opravljal/a tudi plačano študentsko delo.«. Kar 64,6 % vseh študentov se s to trditvijo sploh ni strinjala. Najvišjo povprečno oceno je dosegla trditev »Zaradi trajne odsotnosti socialnih stikov sem čutil/la osamljenost.« Ta je imela v prvem valu povprečno oceno 3,3, v 2. valu pa celo 3,5. 55,7 % anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z oceno 4 ali 5 (strinjam se, popolnoma se strinjam). Povprečna ocena posameznega odgovora je prikazana na sliki 9.

Slika 9: Primerjava povprečne ocene posameznih vidikov študija od doma med 1. in 2. valom

n = 158

Študenti so v večjem delu študijske obveznosti opravljali v otroški oz. mladinski sobi (39,9 %) in spalnici (32,3 %). Bistveno manjši odstotek študentov ima urejeno delovno sobo oz. kabinet (15,8 %). Tukaj obstaja bistvena razlika med zaposlenimi, ki za delo v največji meri uporabljajo le-to in študenti. Med ukrepi, ki so jih študenti sprejeli za izboljšanje študija od doma so najpogosteje izbrani: Odločitev za bivanje doma, ureditev prostora za delo na domačem naslovu in izboljšanje IKT opreme (slika 10).

Slika 10: Ukrepi, ki so jih študenti sprejeli za izboljšanje študija od doma.

Že v izhodišču sem se odločil/a, da bom v študijskem letu 2020/21 bival/a doma. 38.6% 38.6%
Uredil/a sem si prostor za delo na domačem naslovu (IKT in splošni pogoji dela). 35.4% 35.4%
Odločil/a sem se za izboljšanje IKT opreme (računalnik, tiskalnik, telefon ipd.). 33.5% 33.5%
Zaradi boljših študijskih pogojev sem se odločil/a za najem stanovanja (prostorska stiska in neustrezni delovni pogoji; npr. slabe internetne povezave). 6.3% 6.3%
Ker sem pričakoval/a omejitev bivanja v študentskem domu sem se v študijskem letu 2020/21 odločil/a za najem stanovanja. 3.2% 3.2%

n = 158

ovprečna ocena delovnih pogojev za študij od doma v času prvega vala je bila 7,1, povprečna ocena v času 2. vala pa 7,62. Seveda na izboljšanje ocene vpliva predvsem prilagoditev študijskega procesa, zagotovo pa tudi prilagoditev študijskega okolja. Najvišjo povprečno oceno so podali študenti, ki so stanovali v enostanovanjski stavbi (7,3 – 1. val in 7,4 – drugi val), najnižjo pa študenti, ki so stanovali v študentskih domovih (5,8 – ocena je zaradi zaprtja študentskih domov v prvem valu, podana samo za 2. val) in večstanovanjskih objektih (6,7).

Odgovori (vseh anketirancev – vključno s študenti) so bili zbrani iz območja celotne Slovenije, pri čemer je najbolj izpostavljena Ljubljana z okolico. Nekaj odgovorov je bilo zbranih s strani Slovencev, ki živijo v tujini (predvsem Zagreb). Odgovori so prikazani na sliki 11.

Zaposlene anketirance smo vprašali tudi o občini zaposlitve. Izkazalo se je, da prevladujejo večji zaposlitveni centri. Ljubljana je bila s 75,3 % najpogostejši odgovor, sledili so Novo mesto (4,2 %), Maribor (3,4 %) in Domžale (2,7 %). Preostale zaposlitvene centre je kot občino zaposlitve izbralo 12 anketirancev ali manj.

Slika 11: Prikaz prostorske razporeditve anketirancev za anketo v drugem valu epidemije.

V nadaljevanju smo raziskavo razširili tudi na tujino. Izvedena bo primerjava rezultatov.

Raziskavo finančno podpira Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost v okviru raziskovalnega programa P2-0227 Geoinformacijska infrastruktura in trajnostni prostorski razvoj Slovenije.