Pozicioniranje in zajem prostorskih podatkov - B II - PN
Letnik izvajanja: | 1. letnik |
Študijski program: | B II - Prostorsko načrtovanje |
Izvajalci: | nosilec in izvajalec: izr. prof. dr. Polona Pavlovčič Prešeren nosilec in izvajalec: izr. prof. dr. Tomaž Ambrožič nosilec in izvajalec: doc. dr. Mojca Kosmatin Fras asistent: asist. Klemen Ritlop asistent: doc. dr. Klemen Kregar asistent: asist. Veronika Grabrovec Horvat asistent: asist. Filip Viler |
ECTS | 6 kreditnih točk |
Vsebina predmeta: |
Predavanja: Opredelitev področij delovanja in nalog geodezije. Določitev pristojnosti delovanja geodeta. Geodezija kot stroka za zagotavljanje družbene prostorske podatkovne infrastrukture: geodezija s stališča države v smislu vzpostavljanja in vzdrževanja podatkovne infrastrukture, geodezija s stališča uporabnika. Pregled zgodovine geodezije, določitev matematične in fizikalne oblike Zemlje skozi čas. Koordinatni sistemi v geodeziji (mednarodni, regionalni, državni). Geodetski datum, referenčne ploskve, kartografske projekcije in transformacije. Osnove tehnologije GNSS, določanje položaja s tehnologijo GNSS, metode izmere GNSS. Metode terestrične geodetske izmere, instrumentarij za terestrično geodetsko izmero, obdelava merskih podatkov, interpretacija, analiza in prikaz pridobljenih podatkov. Osnovni pojmi o geodetskem načrtu, kot temeljni podlagi vsakega posega v prostor. Opredelitev področja daljinsko zaznavanje in fotogrametrija, osnovni termini in mejniki razvoja. Elektromagnetni spekter. Interakcija svetlobe z atmosfero in zemeljskim površjem. Delovanje slikovnih senzorjev, digitalna slika, osnove obdelave. Značilnosti satelitskih sistemov in naročanje podob. Klasifikacija podob. Osnove aerolaserskega skeniranja in aplikacije. Orientacija stereopara in stereoskopski zajem podatkov. Izdelava ortofota in njegova uporaba. Državni topografski viri in podatki. Vaje: Podpirajo vsebino, ki je teoretično predstavljena na predavanjih, na konkretnih podatkih in ustreznih programskih orodjih. |
Namen predmeta: |
Cilj predmeta je študenta seznaniti z vlogo geodezije v vsakdanjem življenju. Predvsem s stališča države, ki mora zagotavljati izhodišča za podatkovno infrastrukturo, nato s stališča uporabnika, ki podatkovno infrastrukturo uporablja in jo nadgrajuje. Študent pridobi okvirno znanje o podatkovni infrastrukturi, ki jo zagotavlja država. Študent zna na primeren način podatkovne vire uporabiti v nadaljnjih delih, vezanih na načrtovanje v prostoru. Hkrati pa tudi s praktično izvedbo in spoznavanjem nekaterih geodetskih merskih tehnik dobi vpogled v postopke različnega načina določanja položaja v prostoru. |
Literatura: |
Kogoj, D., Stopar, B., 2001. Geodetska izmera, gradivo za strokovni izpit iz geodetske stroke, Ljubljana, Inženirska zbornica Slovenije. Stopar, B., Pavlovčič Prešeren, P., 2011, Satelitsko podprta geodetska izmera. študijsko gradivo, Ljubljana, UL FGG,. Oštir, K. 2006. Daljinsko zaznavanje. Ljubljana, ZRC-SAZU. Bric, V., Grigillo, D., Kosmatin Fras, M. 2010. Fotogrametrija, gradivo za strokovni izpit iz geodetske stroke. Ljubljana: Inženirska zbornica Slovenije. Kosmatin Fras, M. 2009. Zračno lasersko skeniranje, gradivo za strokovni izpit iz geodetske stroke. Ljubljana, Inženirska zbornica Slovenije. Kogoj, D. 2005. Merjenje dolžin z elektronskimi razdaljemeri. Ljubljana, UL FGG,. |