Osnovni podatki:

Naslov v izvirniku: Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora – RI-SI-EPOS
Sodelavci: prof. dr. Bojan Stopar
doc. dr. Miran Kuhar
doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren
doc. dr. Oskar Sterle
Veton Hamza
Klemen Ritlop
Albin Mencin
Trajanje:

36 mesecev

1. julij 2018 – 31. avgust 2021

Šifra: C3330-19-952056

 

Vodilni partner:

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Vodja projekta: dr. Jerneja Fridl
Partnerji:

 

 

Finančni vir:

 

Ključne besede: raziskovalne infrastrukture, pridobivanje podatkov in servisi, prost dostop

 

OPIS

Mednarodna raziskovalna infrastruktura EPOS (angl. European Plate Observing System) sodi na področje spremljanja in opazovanja geofizikalnih pojavov na območju Evrope. Raziskovalna infrastruktura EPOS RI-SI bo omogočala inovativne pristope za boljše razumevanje fizikalnih procesov, ki povzročajo in vplivajo na potrese, vulkanske izbruhe, naravne katastrofe in cunamije, kot tudi tiste, ki vplivajo na tektonske premike in dinamiko zemeljske površine. Razumevanje zapletenega sistema Zemlje zahteva povezovanje raziskovalnih in opazovalnih strategij ter infrastrukture za multidisciplinarno spremljanje geografsko razširjenih enot.

Slovenija leži na stiku Jadranske mikroplošče z Evrazijsko tektonsko ploščo, ki kljub obstoječim študijam zahteva dodatne raziskave, saj je to predel v Evropi, ki je med potresno najbolj dejavnimi in zato tudi raziskovalno najzanimivejšimi strukturami. Prav pod ozemljem Slovenije prihaja do spremembe orientacije subdukcije litosfere. Rezultat razvojno raziskovalnega dela v okviru TCS10 – GNSS podatki in produkti bo delo na geokinematskem modelu, kar bo pomemben prispevek Slovenije k mednarodni znanstveni izmenjavi, še posebej, ker južneje ležeče države od Slovenije trenutno niso vključene v EPOS. Zato sta geodinamsko zelo pomembni območji Dinaridov in Panonskega bazena s podatki zelo slabo pokriti. Z vključitvijo v EPOS RI-SI pomen podatkov iz geokinematskega modela preseže regionalni okvir, saj se bodo podatki uporabljali v modelih geodinamike, aktivne tektonike in potresne ogroženosti v kontinentalnem merilu.

KLJUČNI CILJI

Cilji projekta so:

  • dolgoročno kakovostno spremljanje in vrednotenje geofizikalnih, geoloških, geokemijskih procesov v zemeljski skorji in v atmosferi,
  • prispevanje k boljšemu razumevanju dogajanj v naravi in njihovih interakcij,
  • zgostitev mreže opazovalnih senzorjev (na področju seizmologije, geodezije, geologije),
  • posodobitev in nadgradnja obstoječih inštrumentov, za vsa področja partnerskega monitoringa,
  • nabava in vzpostavitev manjkajoče raziskovalne infrastrukture,
  • strateško povezovanje raziskovalnih kapacitet v komplementarno celoto, ki bo zagotovila raziskovalno odličnost v domačem in mednarodnem prostoru.

DELOVNI SLOPI PROGRAMA/PROJEKTA

  • EPOS TCS8 – seizmologija
  • EPOS TCS9 – observatoriji v bližini prelomov
  • EPOS TCS10 – GNSS podatki in produkti
  • EPOS TCS15 – geološke informacije in modeliranje