Select Page

V2-1513 Izdelava modela povezanosti celotne Slovenije s kolesarskimi potmi

Osnovni podatki:

 

Naslov v izvirniku: Izdelava modela povezanosti celotne Slovenije s kolesarskimi potmi
Sodelavci: izr. prof. dr. Marjan Žura (UL FGG), doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek (FGG)doc. dr. Dušan Petrovič (UL FGG)asist. dr. Klemen Kozmus Trajkovski (UL FGG)asist. dr. Gašper Mrak (UL FGG)Uros Rozman (UL FGG)Marko Peterlin (IPOP)Tatjana Marn (IPOP)
Trajanje:

24 mesecev

15. oktober 2015 – 15. oktober 2017

Šifra: 7.1.3
Vodilni partner: UL FGG
Vodja projekta: izr. prof. dr. Marjan Žura (UL FGG)
Vodja projekta na UL FGG: izr. prof. dr. Marjan Žura (UL FGG)
Partnerji: IPOP – Inšitut za politike prostora
Finančni vir:


Ključne besede: kolesarska mreža, model za vzpostavitev kolesarskega omrežja, navezava na evropska kolesarska omrežja, razvoj turizma in malega gospodarstva

Opis:

V Sloveniji so se prizadevanja za infrastrukturno urejanje kolesarskih povezav začela z jasno izraženo potrebo po celovitem umeščanju in načrtovanju kolesarskih poti in povezav v strateških dokumentih RS že v letu 2004 (Strategija prostorskega razvoja Slovenije). Navkljub naporom in trudu, ki se vlagajo v izgradnjo kolesarske infrastrukture, ostaja umeščanje in načrtovanje kolesarskega omrežja nepovezano in v večji meri prepuščeno iniciativi regionalnim oziroma lokalnim institucijam (regionalne razvojne agencije, občine) in organizacijam (turistična društva, Euro Velo Slovenije). Tako Slovenija zaenkrat še nima vzpostavljenega celovitega kolesarskega omrežja, niti vzpostavljene enotne podatkovne baze kolesarskih poti in povezav. Posledično se kolesarstvo kot turistična ponudba trži zelo parcialno. Glavni vzrok za trenutno stanje je predvsem v razdrobljenih pristojnostih različnih ministrstev, lokalnih skupnosti in razvojnih agencij, predvsem pa v nerazumevanju kolesarjenja kot izrazito interdisciplinarne aktivnosti s številnimi multiplikativnimi učinki na zdravje, turizem, malo gospodarstvo ter varstvo okolja.

Namen naloge je vzpostavitev zasnove celovitega in povezanega kolesarskega omrežja, ki bo ustrezalo tako merilom prostorskega umeščanja kot tudi najnovejšim izsledkom prometnega načrtovanja in ob hkratnem upoštevanju potreb in želja lokalnih skupnosti (za potrebe lokalnega prebivalstva in razvoja turizma). Tako bomo v polni meri sledili cilju raziskovalnega projekta, to je zagotoviti podlage za povezavo vseh tras kolesarskih poti v Sloveniji, z namenom ustvariti zdravo, zeleno okolje za turiste in domače prebivalstvo. Cilje raziskovalne naloge
smo razčlenili v naslednje točke.

  • Opredeliti vrste in oblike kolesarskih povezav ter njihovih uporabnikov po ciljnih skupinah, pri čemer bomo upoštevali tako obiskovalce (turiste) kot prebivalce.
  • Na podlagi obstoječih podatkov o kolesarskih stezah in pasovih ter o kolesarskih poteh, ki jih vodi DRSC v “Centralni banki cestnih podatkov”, podatkov Euro Vela Slovenije, Slovenske turistične organizacije ter na podlagi podatkov zbranih s pomočjo anketnega vprašalnika po občinah in regionalnih razvojnih agencijah in drugih dostopnih podatkov o kolesarskih poteh in povezavah, ustvariti enotno podatkovno bazo kolesarskih poti in povezav.
  • Prikazati dejansko stanje kolesarskih poti in povezav v Sloveniji ter njihovo navezanost na evropske kolesarske smeri ter omrežja ter razvrstiti kolesarske poti na ustrezne kategorije.
  • Oblikovati model celovitega kolesarskega omrežja, v katerem bo podan predlog dopolnitve kolesarskega omrežja z manjkajočimi povezavami. Na odsekih, kjer bo to smiselno, bodo poteki manjkajočih povezav podani tudi v variantah.
  • Opredeliti kriterije in kazalnike za določanje prioritetnih kolesarskih povezav, ki jih bo treba vzpostaviti v najkrajšem možnem času ter oblikovati predlog delitve pristojnosti na državno in regionalno raven glede na potrebe in pričakovanja uporabnikov (ciljnih skupin).
  • Oblikovati predlog smernic in ukrepov za vzpostavitev predlaganega kolesarskega omrežja ter opredeliti pristojnosti in nalog po posameznih resorjih na državni (gospodarstvo, infrastruktura, okolje in prostor …) in regionalni (lokalni) ravni (regionalne razvojne agencije, lokalne skupnosti, mestne občine …). Ob tem je treba zagotoviti usklajevanje interesov med vsemi deležniki ter zagotoviti sodelovanje širše zainteresirane javnosti (gospodarstvo, nevladne in turistične organizacije, lokalna podjetja in pridelovalci hrane ter drugih turističnih proizvodov in ponudbe, društva, posamezniki …).
  • Izdelati oceno potrebnih finančnih sredstev za vzpostavitev celostnega kolesarskega omrežja.

Izhajajoč iz ciljev (od 1 do 7) smo oblikovali raziskovalni projekt, ki je razdeljen v naslednje vsebinske sklope: (a) prikaz stanja na podlagi pregleda relevantne literature in drugih virov, (b) opredelitev ključnih pojmov ter dejavnosti, ki podpirajo razvoj kolesarskega omrežja, (c) vzpostavitev enotne georeferencirane baze obstoječih poti in povezav, (d) analiza obstoječega stanja kolesarskega omrežja v Sloveniji in izbor kriterijev za vzpostavitev manjkajočih kolesarskih poti in povezav, (e) izdelava modela celovitega kolesarskega omrežja na nacionalni ravni z navezavami na mednarodna kolesarska omrežja in opredelitev kriterijev za določanje prioritetnih kolesarskih povezav, (f) ocena potrebnih finančnih sredstev za vzpostavitev celovitega kolesarskega omrežja, (g) delitev pristojnosti ter oblikovanje smernic in ukrepov za vzpostavitev celovitega kolesarskega omrežja in (h) metoda dela z delovnimi paketi.

Skip to content

Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

Nastavitve piškotkov na tem spletnem mestu so nastavljene na "dovolite piškotke", da vam omogočijo najboljšo možno izkušnjo brskanja. Če še naprej uporabljate to spletno mesto, ne da bi spremenili nastavitve piškotkov, ali če spodaj kliknete "Sprejmi", se s tem strinjate.

Zapri