Osnovni podatki:

Naslov v izvirniku: Razvoj metodologije za izračun visokovodnih valov na podlagi ekstremnih padavinskih dogodkov
Sodelavci: izr. prof. dr. Mojca Šraj, doc. dr. Nejc Bezak, doc. dr. Simon Rusjan, prof. dr. Matjaž Mikoš, asist. Klaudija Lebar
Trajanje:

18 mesecev

(oktober 2021–marec 2023)

Šifra: V2-2137

 

Vodilni partner: UL FGG
Vodja projekta: izr. prof. dr. Mojca Šraj (UL FGG)
Partnerji:
Finančni vir:

Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (50 %),
Ministrstvo za okolje in prostor (50 %)

Ključne besede: projektni pretoki, projektni hidrogrami, hidrološko modeliranje, varstvo pred poplavami, podnebne spremembe

Opis:

Številni praktični inženirski problemi, s katerimi se srečujemo pri posegih v prostor, še posebej pri umeščanju različnih objektov v prostor in pri zagotavljanju varstva pred poplavami zahtevajo v procesu načrtovanja tudi podatek o t.i. projektnih pretokih oziroma projektnih hidrogramih. Določitev projektnih pretokov oz. hidrogramov pa ni enoznačna. V slovenski hidrotehnični/vodarski praksi se še vedno zelo pogosto za določitev projektnih pretokov uporabljajo preproste empirične enačbe. Izdelava t.i. verjetnostnih analiz visokih vod, s katerimi določamo povezavo med projektnimi pretoki in povratnimi dobami na osnovi merjenih podatkov o pretokih z vodomernih postaj, pa nam poda samo konične pretoke, ne pa tudi drugih karakteristik poplavnih valov, ki so nujni za verodostojne rezultate hidravličnih modelov ter nadaljnje inženirske aplikacije. Uporaba umerjenih in preverjenih hidroloških modelov ali postopkov regionalizacije projektnih pretokov oz. hidrogramov je v slovenski hidrološki praksi še vedno redka. Poleg vsega naštetega se v procesu določanja projektnih pretokov oziroma hidrogramov skoraj nikoli ne upošteva negotovosti oziroma vsaj variabilnosti zaradi prisotnih negotovosti. Ne smemo pa pozabiti tudi na upoštevanje podnebnih sprememb. Zaradi vsega navedenega je v slovensko hidrotehnično/vodarsko prakso nujno potrebno vpeljati naprednejše hidrološke metode določanja projektnih pretokov/hidrogramov, ki bodo zmanjšale negotovosti v procesu projektiranja.

Glavni cilj ciljnega raziskovalnega projekta je torej opredeliti metodologijo za izračun poplavnih valov rek (t.i. projektnih hidrogramov) v Sloveniji na podlagi izkušenj, tujih praks in ustrezne tuje strokovne literature. Predlagana bo ustrezna metodologija za določanje projektnih pretokov oziroma projektnih hidrogramov v primeru, ko so merjeni podatki o pretokih na razpolago, kot tudi v primeru, ko podatki o pretokih niso na razpolago (npr. podporečja, gorvodno od vodomerne postaje), torej tako na podlagi podatkov o merjenih pretokih/hidrogramih na vodomernih postajah kot na podlagi podatkov o projektnih padavinah z uporabo umerjenega in preverjenega hidrološkega modela. V obeh primerih bo predstavljena tudi metodologija za oceno negotovosti oziroma naravne variabilnosti. Vsi koraki metodologije bodo predstavljeni z uporabo praktičnih primerov. Predlog metodologije bo predstavljen strokovnim ustanovam, ki delujejo na področju hidrologije v Sloveniji. Predlagana metodologija, kot rezultat projekta, bo stroki v podporo pri določanju projektnih pretokov oziroma hidrogramov, ki so nujno potrebni za verodostojnejše rezultate hidravličnih modelov in ustrezno načrtovanje in umeščanje ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti v prostoru.

Ključni cilji:

Glavni rezultat predlaganega projekta je opredelitev metodologije za določitev projektnih hidrogramov na podlagi ekstremnih padavinskih dogodkov. Dodatno bo prikazana tudi metodologija za določitev projektnih hidrogramov na podlagi merjenih podatkov o pretokih. Metodologijo bomo uskladili s strokovnimi ustanovami v Sloveniji. Metodologijo s praktičnimi primeri bomo predstavili na strokovni delavnici oziroma na več delavnicah v primeru večjega zanimanja za udeležbo na dogodku. Metodološke usmeritve bodo pripravljene v obliki poročila, ki lahko postane strokovno priporočilo ali druge vrste podzakonski akt (npr. smernica).

Delovni sklopi:

  • Delovni sklop 1 (DS1): Pregled ustrezne domače in mednarodne literature
    Obdobje trajanja: 1.-3. mesec
  • Delovni sklop 2 (DS2): Razvoj metodologije za določanje projektnih hidrogramov
    • DT2.1: Razvoj metodologije za določanje projektnih hidrogramov na podlagi merjenih podatkov o pretokih
      Obdobje trajanja: 4.-9. mesec
    • DT2.2: Razvoj metodologije za določanje projektnih hidrogramov na podlagi podatkov o padavinah
      Obdobje trajanja: 4.-12. mesec
  • Delovni sklop 3 (DS3): Usklajevanje metodologije, sinteza in diseminacija
    Obdobje trajanja: 13.-18. mesec