V6-1652 Model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni

Opis:

Namen projekta je pripraviti model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni. Ker v Sloveniji nimamo regij, je načrtovanje na regionalni ravni odvisno od organizacije posameznega sektorja, pri čemer gre izpostaviti zlasti regionalno politiko, ki ima na ravni razvojnih regij ustanovljene administrativne strukture (regionalne razvojne agencije), organe odločanja (regionalni razvojni svet in svet regije) in tudi regionalne razvojne programe. Nasprotno so bili zametki prostorskega načrtovanja na regionalni ravni predvideni s prostorsko zakonodajo iz 2002, čemur je sledilo nekaj vzorčnih primerov zasnov prostorskega razvoja na regionalni ravni, prenova zakonodaje leta 2007 pa je te ponovno odpravila. Pri iskanju možnih rešitev za načrtovanje na regionalni ravni je tako treba upoštevati obstoječe delujoče strukture in jih nadgraditi na način, da bo načrtovanje na regionalni ravni celostno. Regionalnim razvojnim programom je treba nujno dodati prostorske komponente, nujno pa je treba na regionalni ravni vzpostaviti tudi prostorsko načrtovanje. Pri regionalnem načrtovanju je pomemben tudi institucionalni vidik. V odsotnosti regij/pokrajin je pristojnost in odgovornost za načrtovanje na regionalni ravni lahko le na državi ali na občinah. Slednje se lahko nadalje povezujejo v skupne občinske uprave, kar pa je bilo zaenkrat le delno izkoriščeno, pa še to večinoma za inšpekcijske službe in redarstvo.

Z vidika priprave modela povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja bomo:

• oblikovali nabor vsebin regionalnega/medobčinskega pomena;
• povezali prostorske vsebine in regionalno razvojno programiranje;
• oblikovali model upravljanja na regionalni/medobčinski ravni; in
• preverili predlagani model na izbranih regijskih projektih v sodelovanju z GIZ RRA.

Omenjene cilje bomo dosegli prek petih delovnih sklopov:

Delovni sklop 1: Vodenje projekta (koordinira ZRC SAZU)
Delovni sklop 2: Diseminacija rezultatov (koordinira ZRC SAZU)
Delovni sklop 3: Vrednotenje obstoječega sistema prostorskega in razvojnega načrtovanja z vidika celostnega regionalnega planiranja (koordinira ACER)
Delovni sklop 4: Priprava nabora vsebin regionalnega in medobčinskega pomena (koordinira IER)
Delovni sklop 5: Oblikovanje modela povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni (koordinira UL FGG)

Pri vrednotenju obstoječih sistemov prostorskega in razvojnega načrtovanja (delovni sklop 3) se bomo osredotočili na jasno opredelitev pojmov, preučitev sistemov načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji, primere dobrih praks iz tujine, opredelili pa bomo tudi ključne deležnike – tako z vsebinskega kot pravnega vidika (pristojnosti). V delovnem sklopu 4 bomo na podlagi analize konteksta ter s pomočjo anketnega vprašalnika, intervjujev in delavnice opredelili nabor vsebin na regionalni in medobčinski ravni ter njegovo končno obliko uskladili z naročniki. Na podlagi opredeljenih vsebin regionalnega/medobčinskega pomena, obstoječih sistemov načrtovanja in pravnega okvira bomo pripravili model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni, ga preverili na delavnici ter na praktičnem primeru v sodelovanju z GIZ RRA, ter dopolnili na podlagi spoznanj iz testnega primera. Tako pripravljen model bomo posredovali naročnikom v izvajanje.

Poleg vsebinskega dela bomo poskrbeli tudi za nemoteno izvajanje projekta ter njegovo čimbolj učinkovito diseminacijo. Za slednjo bomo uporabljali spletne strani vseh vključenih organizacij, sporočila za javnost, organizirali bomo dve delavnici in javni posvet, znanstvene dosežke bomo publicirali v znanstvenih revijah in monografiji, dosežke pa bomo sproti predstavljali tudi na strokovnih in znanstvenih konferencah.

S pripravo modela povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni bomo prispevali k bolj trajnostnemu in celovitejšemu načrtovanju, krepitvi in ohranjanju razvojnih potencialov regij, pomemben prispevek pa pričakujemo tudi na področju medobčinskega sodelovanja. Pri pripravi vsebin bomo skrbeli za učinkovit prenos znanj iz teorije v prakso, na podlagi pridobljenih izkušenj iz pilotnega preverjanja pa tudi obratno – iz prakse v teorijo.