Skoraj ničenergijske stavbe, ki energijo za obratovanje iz obnovljivih virov proizvajajo same, so dandanes že stalnica. Še korak dlje pa se pričakuje v prihodnjih letih. Odgovore, kaj vse prinaša prihodnost in kaj to pomeni v praksi, si lahko preberete v članku Kakšne bodo (brezogljične) stavbe prihodnosti, ki je izšel v tematski izdaji revije Gradnja in bivanje časnika Finance, pri katerem je sodeloval tudi izr. prof. dr. Mitja Košir s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Aprila 2024 je bila sprejeta nova direktiva o energetski učinkovitosti stavb, ki s ciljem boljše energetske učinkovitosti in razogljičenja celotnega stavbnega fonda med drugim uvaja tudi brezemisijske stavbe. Kot je poudaril izr. prof. dr. Mitja Košir, prenovljena direktiva predpisuje tudi časovnico za doseganje brezemisijskega standarda. Z letom 2028 bodo morale biti brezemisijske vse novogradnje v lasti javnih organov, od leta 2030 pa bodo morale brez izpustov ogljikovega dioksida obratovati tudi vse preostale novogradnje. Ker za te že zdaj veljajo zelo stroge zahteve za energijsko učinkovitost, bo prehod na brezemisijske stavbe pri novogradnjah dokaj enostaven. Od leta 2050 dalje pa se pričakuje, da bodo brezemisijske tudi že obstoječe stavbe. Kot pravi izr. prof. dr. Mitja Košir, tu lahko pričakujemo večje tehnične in finančne izzive. Projekti so pri rešitvah za energijske prenove potratnih starih stavb omejeni z zatečenim stanjem, lastniki pa praviloma z zelo omejenimi finančnimi viri.
Poudaril je tudi, da je značilnost slovenskega grajenega okolja izjemno razpršena pozidava. »Doseganje brezemisijskih zahtev pri stavbah je, vsaj teoretično, lažje in bolj ekonomično izvedljivo pri bolj strnjeni gradnji.«
Celoten prispevek lahko najdete v tematski izdaji revije Gradnja in bivanje, do katere lahko dostopate s prijavo preko obrazca na naslednji povezavi: https://www.finance.si/nepremicnine/gradnja-bivanje-10-2024