Inženirska zbornica Slovenije je v ponedeljek, 4. marca, na Svetovni dan inženirstva za trajnostni razvoj organizirala digitalno konferenco Slovenski inženirski dan, na kateri so znova naslovili pomembno tematiko – odpornost stavb in infrastrukture na podnebne spremembe. O novih rešitvah je razpravljalo kar 1.500 pooblaščenih inženirjev s področja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, rudarstva, tehnologije in geotehnologije, požarne varnosti, prometnega inženirstva ter geodezije, med katerimi so bili tudi strokovnjaki s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Udeleženci so na konferenci poudarili, da je odpornost infrastrukture na podnebne spremembe ključnega pomena za ohranitev in razvoj modernega načina življenja, pri čemer ima inženirska stroka pomembno vlogo – tudi pri obnovi po lanskoletnih ujmah.
Na konferenci so med drugimi sodelovali prof. dr. Krištof Oštir s Katedre za geoinformatiko in katastke nepremičnin Oddelka za geodezijo, ki je predstavil sistem Copernicus – evropski sistem za globalno, stalno, avtonomno, visokokakovostno in obsežno opazovanje Zemlje, ter skupaj z asist. Tanjo Grabrijan in dr. Matejo Jemec Auflič z Geološkega zavoda Slovenije spregovoril o uporabi satelitske radarske interferometrije za spremljanje plazov. Prof. dr. Matjaž Mikoš in prof. dr. Janko Logar sta skupaj z dr. h. c. Marjanom Pipenbaherjem s PONTING d.o.o govorila o tehničnih smernicah za protipoplavno obnovo, asist. dr. Veton Hamza in doc. dr. Oskar Sterle s Katedre za matematično in fizikalno geodezijo ter navigacijo Oddelka za geodezijo pa sta imela predavanje na temo uporabe cenovno ugodnih inštrumentov GNSS v geodetski izmeri. Prav tako je na konferenci sodeloval viš. pred. dr. Jošt Sodnik, ki je skupaj z dr. Tino Peternel z Geološkega zavoda Slovenije pripravil pregled raziskav in predstavitev geoloških ter hidrogeoloških razmer in predstavil, kaj je pokazala študija izvedljivosti sanacijskih ukrepov na primeru zemeljskih plazov v zaledju naselja Koroška Bela. O čem vse so še govorili na konferenci, si lahko preberete tudi na tej povezavi.
Na Slovenskem inženirskem dnevu 2024 sodelovali tudi strokovnjaki z UL FGG – predavanje prof. dr. Krištofa Oštirja (foto_Inženirska zbornica Slovenije)