Pojasnila k prispevkom POP TV o izplačilih zaposlenim na UL FGG
Pred objavo takšnih »škandaloznih dodatkov« bi morali raziskovalni novinarji najprej dobro razčistiti, kaj je zakonito in kaj je nezakonito na področju izplačevanja plač in drugih prejemkov zaposlenih na univerzi.
Ali smo zaposleni visokošolski učitelji na univerzi odgovorni za sprejem zakonodaje na področju plač javnih uslužbencev, ki je omogočila, da je na istem delovnem mestu možno napredovati za 10 plačnih razredov, kar znese 48 % razlike v osnovni plači med začetnikom in nekom na koncu »kariere«.
Ali so inšpektorji v tej državi tisti, ki jim je zakon dal moč odločanja, kateri predpisi s področja plačne zakonodaje so zakoniti in kateri ne? Dejstvo je, da odločbe inšpektorja, ki ugotovi nepravilnosti pri izplačevanju plač ni mogoče izpodbijati pred (katerim koli) sodiščem. Zato me je kot državljana Republike Slovenije strah, ker je zakonitost izplačevanja plač v tej državi v rokah izvršilne veje oblasti in ne zakonodajne. Novinarska profesionalnost je na težki preizkušnji, da sprejme navedeno dejstvo kot problem in ga pomaga rešiti.
Suha primerjava izplačanih bruto plač in drugih letnih prejemkov zaposlenih na UL FGG v letih 2016, 2017 in 2018, kot so predstavljene na spletnih straneh 24ur.com terjajo pojasnilo.
V primeru podatkov o letnih izplačilih zaposlenih na UL FGG ne gre za nikakršne dodatke elite na FGG.
Letna plačo iz dopolnilnega delovnega razmerja – pravna podlaga za izplačilo 9. odst. 63. člena Zakona o visokem šolstvu – je pogojena s pridobitvijo raziskovalnih projektov na javnih razpisih, in to ni dodatek k plači. Skratka, gre za proračunska sredstva, pridobljena na razpisih.
Prav tako ni dodatek k plači katerikoli avtorski honorar, ki sicer izvirajo iz avtorskih del in niso vezani na pogodbo o zaposlitvi – prejemamo jih recimo za predavanja ali mentoriranje doktorandom na doktorskem študiju in za avtorska strokovna dela, kjer so vir proračunska in neproračunska sredstva, pridobljena s pogodbami, kjer sta vedno (vsaj) dva podpisnika, torej tudi zunanji naročnik, ne le UL FGG. Ob podpisu avtorske pogodbe na FGG ob začetku dela je priloga k pogodbi tudi razdelitev dela (in izplačil) med soavtorji, tako da kasnejše spremembe razmerij med soavtorji niso možne brez aneksa k pogodbi.
Prikazani podatki o »dodatkih« D020, D030 in D060 ne držijo, saj ne gre za dodatke k plači zaposlenih na UL FGG, temveč za različne oblike delovne uspešnosti po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Delovna uspešnost, izplačana kot del redne plače zaposlenim na UL FGG, skupaj z avtorskimi in podjemnimi pogodbami ter prejemki iz dopolnilnega delovnega razmerja, torej enostavno povedano niso nikakršni dodatki ali nagrade, temveč plačilo za opravljeno delo. Res pa je, da mesečna in letna izplačila za vse zaposlene niso enaka. Zakaj?
Razlike med zaposlenimi na Univerzi v Ljubljani so zelo velike, tako v formalni izobrazbi, ki je zahtevana za zasedbo delovnega mesta, kot tudi v osnovnih plačah javnih uslužbencev, ki so razporejeni v plačne razrede v zelo velikem razponu. Da pojasnimo navedene razlike v plačnih razredih na univerzi, prikazujem porazdelitev zasedenih delovnih mest z napredovalnim plačnim razredom na UL FGG na dan 15.10.2019 (vir: izvoz iz kadrovske baze UL FGG na dan 15.10.2019).
Vsi zaposleni nismo enako dolgo na delovnem mestu, nismo enako aktivni na delovnem mestu in tudi ne dosegamo enakih delovnih rezultatov. Naša uspešnost se odraža pri rednem napredovanju v višje plačne razrede, ko napredovanje ni avtomatično, ampak smo podvrženi ocenjevanju svojih nadrejenih. Dekana npr. oceni rektor, zaposlene na PRE pa njen predstojnik.
Da pojasnim razlike med posameznimi zaposlenimi na fakulteti. kot primer prikazujem znanstvene in strokovne rezultate dela 157 zaposlenih na UL FGG za obdobje 2016-2018, kot jih je izmeril za navedeno obdobje sistem SICRIS:
na vodoravni osi so točkovana vsa znanstvena in strokovna dela (kazalnik »upoštevane točke« kot kombinacija Z in S točk), opravljena v treh letih, na navpični osi pa preračunana sredstva, ki jih je posameznik realiziral preko UL FGG v treh letih (kazalnik A3) – upoštevana so proračunska in neproračunska (čista tržna) sredstva: po pogodbah iz gospodarstva (A32), sredstva mednarodnih projektov (A31), sredstva drugih ministrstev (A33), druga sredstva (A34) in druga gospodarska sredstva (A35). vir podatkov: http://www.sicris.si/public/jqm/search_basic/slv/2/500/search/org/0792 (dostop: 15.10.2019).
Pogled na dva enostavna grafična prikaza vsakemu nazorno pove, da ne moremo biti na univerzi v Ljubljani plačani vsi enako. Gre za dejstvo.
Ljubljana, 23. oktober 2019
Dekan UL FGG
Matjaž Mikoš