Naselje Koroška Bela v občini Jesenice leži na vršaju združenih potokov Bela in Čikla, ki izvirata visoko pod melišči na grebenu Karavank (pobočja Belščice). Po grapah obeh potokov je v geološki zgodovini v obliki drobirskih tokov v dolino prineslo večje količine grušča. Morfologija pobočij nad obema grapama in procesi ter pojavi, kot so nagnjenost dreves, posedanje gozdne ceste, mokrišča in odprte razpoke, nakazujejo na labilnost tega območja. Geološki zavod Slovenije zato že od leta 2008 sodeluje pri različnih projektih (med katerimi sta tudi evropska projekta I2GPS in RECALL), ki postopoma razkrivajo obseg in hitrost plazenja ter geološko zgradbo tal. Sprva sta bila evidentirana dva večja plazova Čikla in Urbas, kasneje so preiskave pokazale, da se premiki tal pojavljajo še na treh območjih, poimenovanih Potoška planina, Malnež in Obešnik. Trenutno je v teku projekt, ki ga vodi Geološki zavod Slovenije, v njem pa sodelujejo tudi sodelavci petih enot Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (Katedre za geotehniko, Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje, Katedre za inženirsko geodezijo in Katedre za geodezijo ter inštituta RIGHT). Namen projekta je celovita ocena ogroženosti naselja Koroška Bela zaradi pobočnih procesov na pobočjih Karavank, upoštevajoč vpliv klimatskih sprememb na te procese in priprava predlogov ukrepov za zmanjšanje ogroženosti naselja.
UL FGG v okviru projekta izvaja terenske in laboratorijske preiskave na območju vseh petih evidentiranih plazov, analizo vpliva podnebnih sprememb na vodno bilanco in na procese masnih premikov zaledja Koroške Bele ter numerično modeliranje obnašanja vseh petih plazov s študijo možnih sanacijskih in drugih ukrepov za zmanjšanje ogroženosti Koroške Bele. Numerično modeliranje obsega tako analize stabilnosti pobočij kot tudi študijo masnih premikov v obliki drobirskih tokov po grapah do naselja. Premike zemeljskih mas na labilnih področjih spremljajo tudi geodetsko.
Geodetsko spremljanje premika zemeljskih mas
Geodetski del projekta sestavljata 2 ločeni nalogi. Ena je spremljanje pomikov raziskovalnih vrtin. Geodetske aktivnosti, ki potekajo na plazovitem območju v zaledju Koroške Bele, so del stabilnostnih analiz za izdelavo sanacijske rešitve. Na plazovih Malnež, Obešnik, Čikla, Potoška planina in Urbas je bilo skupaj na novo izvrtanih 17 geoloških raziskovalnih vrtin. Za popolno analizo rezultatov meritev, ki jih izvajajo v vrtinah, je potrebno določiti tudi morebitne pomike kontrolnih točk na ustjih vrtin (na nivoju terena). Velikosti in smeri pomikov kontrolnih točk določajo z geodetsko izmero v kombinirani 3D geodetski mreži. Iz rezultatov izravnav meritev dveh izmer so na najbolj aktivnih območjih zaznali horizontalne premike kontrolnih točk do 20 cm na leto in po višini do 8 cm na leto.
Druga naloga je spremljanje sprememb površja melišč, ki ležijo v zaledju plazu Potoška planina, pod Vajnežem. Tam so štirje izraziti jeziki melišča, ki se razprostirajo okoli 300 m v dolžino in širino ter imajo okoli 200 m višinske razlike. Obravnavano območje tako meri okoli 10 ha. V treh dosedanjih izmerah so izmerili obliko površja z daljinsko vodenim letalnim sistemom, dele tudi s terestričnim laserskim skenerjem. Ustrezno natančnost meritev so zagotovili s terensko postavitvijo ter geodetsko izmero okoli 20 oslonilnih in kontrolnih točk, razporejenih na različnih delih melišč. S primerjavo rezultatov meritev lahko ocenijo spremembe oblike površja melišč, te pa lahko služijo kot ocena obsega, smeri in hitrosti pomikanja melišča in posledično vpliv na pomike nižje ležečih plazov.
Preiskave v geotehničnem laboratoriju
V geotehničnem laboratoriju so izvajali preiskave na vzorcih zemljin, odvzetih iz vrtin na vseh petih plazovih. Pretežno so izvajali preiskave za klasifikacijo zemljin, njihovo strižno trdnost, deformabilnost in prepustnost. Zaradi potrebe po modeliranju drobirskih tokov so dodatno merili tudi reološke lastnosti zemljin. Z različnimi orodji izvajajo analize stabilnosti vseh petih plazov na podlagi geološke in hidrogeološke interpretacije Geološkega zavoda Slovenije in na podlagi rezultatov terenskih in laboratorijskih meritev lastnosti tal ter analizirajo vpliv različnih scenarijev glede lege podzemne vode in potresnih vplivov. Končen cilj vseh analiz je oceniti stopnjo ogroženosti Koroške Bele ter poiskati učinkovite tehnične rešitve za povečanje varnosti, bodisi z ukrepi na plazovih ali v obliki pregradnih konstrukcij vzdolž vodotokov.
Vrednotenje vpliva podnebnih sprememb
V okviru strokovne naloge so sodelavci s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ovrednotili tudi vpliv podnebnih razmer na hidrološke razmere v zaledju Koroške Bele, in sicer za obdobje do leta 2100 z upoštevanjem zmerno optimističnega scenarija izpusta toplogrednih plinov. Ugotovili so, da podnebne spremembe naj ne bi bistveno vplivale na hidrološko bilanco. Poleg tega skupaj s strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije izvajajo meritve osnovnih hidro-geoloških procesov na območju, ki jih bodo uporabili za umerjanje in validacijo hidro-geološkega modela. Omenjen model bo kasneje omogočal ustrezno vrednotenje različnih inženirskih ukrepov, s katerimi bodo lahko povečali varnost naselja pred proženjem plazov oziroma nastopom drobirskih tokov. Za simulacije gibanja drobirskih tokov so prav tako zadolženi sodelavci Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Tudi v tem primeru bodo uporabljen model najprej umerili na podlagi podatkov o odkladninah preteklih drobirskih tokov, katerih lastnosti lahko določijo na podlagi razkopov na vršaju Koroška Bela.
