Select Page

Katedra za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje (KKFDZ)

Kartografija kot znanost, umetnost in tehnologija se ukvarja z zasnovo, izdelavo, distribucijo, uporabo ter preučevanjem kart (zemljevidov), ki predstavljajo eno najosnovnejših sredstev komuniciranja že preko 10.000 let. Trendi razvoja vodijo v večrazsežnostne in fotorealistične upodobitve, spletno kartografijo in kartografske aplikacije za mobilne naprave.

Fotogrametrija je znanost, ki se ukvarja s pridobivanjem merskih in semantičnih informacij iz fotografij, običajno dveh ali več fotografij istega območja, kar omogoča rekonstrukcijo 3D oblike površja ali objektov. Prepoznaven in pogosto uporabljen izdelek je ortofoto. Bližnjeslikovna fotogrametrija se uporablja za 3D zajem in prikaz  manjših objektov v najrazličnejših aplikacijah (industrija, gradbeništvo, arhitektura, arheologija, konservatorstvo, strojništvo idr.).

Daljinsko zaznavanje je znanost pridobivanja informacij o površju Zemlje, ne da bi z njo prišli v neposreden stik, pri tem zaznavamo in zapisujemo odbito ali sevano elektromagnetno valovanje, ga obdelujemo, analiziramo in uporabimo v različnih aplikacijah. Zaradi hitrega napredka tehnologij (lidarski oblaki točk, obdelava hiperspektralnih posnetkov), avtomatizacije postopkov obdelave in zajema velikih količin podatkov v kratkem času je eno izmed najhitreje razvijajočih se področij geodezije.

Pedagoško delo

Pedagoško delo izvajamo na vseh študijskih programih Oddelka za geodezijo UL FGG (prvostopenjska Tehnično upravljanje nepremičnin VŠ ter Geodezija in geoinformatika UNI ter drugostopenjska Geodezija in geoinformatika in Prostorsko načrtovanje), na magistrskem študijskem programu Vodarstvo in okoljsko inženirstvo UL FGG, ter na študijskih programih Urbanizem Fakultete za arhitekturo UL, Politologije – obramboslovje Fakultete za družbene vede UL in programih Krajinska arhitektura ter Gozdarstvo in obnovljivi viri Biotehnične fakultete UL. Pedagoško delo vključuje predavanja, seminarske in laboratorijske vaje, pri katerih študenti spoznavajo postopke, metode in tudi sami izdelujejo izdelke. Občasno  vključujemo vabljene predavatelje iz prakse, predstavljamo praktične primere iz domačega okolja, organiziramo oglede in strokovne ekskurzije. Sodelujemo pri organizaciji in izvedbi terenskega dela za študente, v določene predmete, predvsem na drugi stopnji, vključujemo projektno delo ali sodelovanje s študenti tujih fakultet. Študentom nudimo  različne teme zaključnih del na vseh stopnjah študija in študijskih programih, pri katerih sodelujemo, pri zaključnih nalogah spodbujamo sodelovanje s podjetji in inštitucijami v Sloveniji kot tudi s fakultetami v tujini, predvsem preko programov Erasmus+ in bilateralnih pogodb.

Raziskovalno delo

Glavna raziskovalna področja so vzpostavitev in razvoj nacionalne topografske infrastrukture, oblikovanja sodobnih (3R) kartografskih upodobitev, masovni zajem prostorskih podatkov,  bližnjeslikovna fotogrametrija, zajem in vzdrževanje topografskih podatkov iz različnih virov, kontrola kakovosti izdelkov, uporaba malih brezpilotnih plovil za zajem prostorskih podatkov, oblikovanje trirazsežnostih znakovnih in večpredstavnostnih upodobitev, povezava uporabe kart z navigacijsko tehnologijo. Člani raziskave izvajamo v okviru raziskovalnega programa Geoinformacijska infrastruktura in trajnostni prostorski razvoj Slovenije. Sodelujemo v raziskovalnem inštitutu za geološka in hidrološka tveganja (Right), sodelujemo tudi z mnogimi drugimi PRE vseh treh oddelkov UL FGG.

Sodelujemo v strokovnih mednarodnih organizacijah: International Society for Photogrammetry and Remote Sensing, International Cartographic Association, EuroSDR, in domačih organizacijah (Zveza geodetov Slovenije, Sekcija za kartografijo ter Sekcija za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje), ter v okviru evropskih in domačih raziskovalnih projektov.

Raziskovalno sodelujemo s številnimi uspešnimi gospodarskimi podjetji (domača Modri planet, C-Astral, Geavis, DFG Consulting, Geodetski zavod Celje idr., nemško CalCom), z Geodetsko upravo RS in Geodetskim inštitutom Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Zvezo tabornikov Slovenije, Orientacijsko zvezo Slovenije idr, pa tudi z Geodetsko fakulteto Univerze v Zagrebu, Tehnično univerzo na Dunaju, Univerzo na Dunaju, Tehnično univerzo v Gradcu, Univerzo v Vidmu, Tehnično univerzo v Dresdnu in Fakulteto za gradbeništvo Univerze v Sarajevu..

Kot recenzenti sodelujemo pri znanstvenih revijah s področja geodezije in geoinformatike (Geodetski vestnik, Geodetski glasnik, Geodetski list, Kartografija i geoinformacije idr.).

Posebej smo ponosni, da so kar trije naši nekdanji sodelavci ali diplomanti uspešni in prepoznavni znanstveniki na vrhunskih mednarodnih inštitucijah: Janja Avbelj z doktoratom TU München raziskuje na nemškem vesoljskem centru DLR, Matevž Domajnko razvija 3D modele za dokumentacijo kulturne dediščine na nemškem inštitutu Fraunhofer, Bojan Šavrič, doktorand Univerze v Oregonu, pa razvija kartografske projekcije programskih orodij v ameriškem podjetju ESRI.

Strokovno delo

Na strokovnem področju nudimo storitve zasnove, priprave, izvedbe, kontrole in svetovanja na področjih kartografije, fotogrametrije in daljinskega zaznavanja. Katedra je spodbudila ustanovitev in dejavno usmerja delovanje sekcije za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje ter sekcije za kartografijo v okviru Zveze geodetov Slovenije. Sodeluje pri pripravi in izvedbi mednarodnih simpozijev in poletnih šol.

Zgodovina katedre

Katedro sta v 60-ih letih zasnovala prof. Ivan Čuček za področje fotogrametrije in prof. Alojz Podpečan za področje kartografije. Med sodelavci v prvih desetletjih sta bila med drugimi tudi Dušan Mravlje in Tomaž Banovec.

Konec 80. let so bili na takratni Katedri za fotogrametrijo, kartografijo in fotointerpretacijo redno zaposleni učitelji izr. prof. dr. Peter Šivic, izr. prof. dr. Branko Janez Rojc in izr. prof. dr. Jure Beseničar, višji predavatelj mag. Matjaž Hribar, asistenti Zmago Fras, Janez Oven in Matej Maligoj ter raziskovalci stažisti Samo Drobne, Tomaž Gvozdanović, Mateja Rihtaršič in Aleš Šuntar. Navedeni pedagogi so poleg področij, s katerimi se je ukvarjala katedra, pokrivali še področja zemljiškega katastra, avtomatske obdelave podatkov, agrarnih operacij in izravnalnega računa. Pri izvedbi pouka so bili kot zunanji sodelavci udeleženi tudi nekateri strokovnjaki iz prakse – Dušan Mravlje, Miroslav Črnivec ml., Miroslav Logar, Jurij Hudnik, Ana Kokalj in mag. Marija Lukačič. Katedra je imela tudi dva laboranta in fotografa.

V tem obdobju je bila gonilna sila razvoja na katedri mlada skupina asistentov in raziskovalcev stažistov. S strokovnim in raziskovalnim delom ter v sodelovanju z Inštitutom za geodezijo in fotogrametrijo UL FGG ter Geodetskim zavodom Slovenije so v tedanjo slovensko geodezijo pripeljali povsem nova področja (digitalizacija načrtov na podlagi rastrskih slik, uvedba digitalne fotogrametrije in izdelava digitalnega ortofota, promocija in operacionalizacija GIS), ki so bila takrat šele v povojih tudi v drugih, bolj razvitih okoljih. Skupina se je tudi zavzemala za povezovanje akademskega dela z gospodarstvom. Na področju fotogrametrije so bili vzpostavljeni stiki s Tehnično univerzo (TUW) na Dunaju (prof. Karl Kraus in prof. Peter Waldhausel). Ti so se še poglobili s sodelovanjem pri projektu Pentagonala, ki ga je vodil Inštitut za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje TU Dunaj. Sodelavci katedre so tako pridobivali najnovejša fotogrametrična znanja, programsko opremo s področja aerotriangulacije (PP Orient) in digitalnega modela reliefa (PP SCOP) ter vzpostavili zelo dobro znanstveno in strokovno sodelovanje. To je omogočilo sodelovanje študentov naše fakultete na dodiplomskem in podiplomskem študiju’ na TU Dunaj. Člani katedre pa v tem obdobju niso črpali znanja samo iz tujine, ampak so razvijali tudi lastne rešitve. Na področju digitalizacije načrtov na podlagi rastrskih slik so razvili uporabne metode pretvorbe klasičnih grafičnih (CAD) rešitev na področju zemljiškega katastra v celovite GIS-rešitve, pri čemer so uporabili takratne najsodobnejše tehnike in metode zajema podatkov (med drugim v plodnem sodelovanju s podjetjem Moritz iz Beljaka). Takrat je nastala tudi prva tematska številka Geodetskega vestnika na temo digitalna fotogrametrija, v kateri so poleg članov katedre s prispevki sodelovali prof. Branko Makarovič iz ITC Enschede, dr. Zoran Stančič in Mojca Kosmatin Fras.

Na pedagoškem področju je ekipa v predavanja začela vključevati vse izsledke in rezultate svojega raziskovalno-razvojnega dela. Takrat je nastal prvi interni učbenik s področja izdelave digitalnega modela reliefa (DMR). Znanja s področja GIS so prenašali prek tečajev tudi na zaposlene v geodetski operativi.

Do začetka leta 1993 je večina članov katedre zaradi nestrinjanja glede povezave akademskega dela in poslovnih dejavnosti na gospodarskem področju zapustila fakulteto: konec leta 1994 je izmed nekdanjih članov na katedri ostal le izr. prof. dr. Branko Janez Rojc. Poleg njega je bil na katedri zaposlen še Dejan Grigillo, ki se je kot laborant zaposlil tega leta. S tem je prenehalo vse strokovno in raziskovalno delo na katedri, saj je prof. Rojc kot edini na UL FGG polno zaposleni pedagog svoje raziskovalno in strokovno delo opravljal na Inštitutu

za geodezijo in fotogrametrijo UL FGG, kjer je kot sodelavec s krajšim delovnim časom vodil Oddelek za kartografijo. Pedagoško delo so večinoma izvajali zunanji sodelavci, zaposleni s krajšim delovnim časom ali pogodbeno – dr. Miroslav Peterca, mag. Dalibor Radovan, Ana Kokalj in Dušan Petrovič za področje kartografije, prof. dr. Teodor Fiedler iz Zagreba, mag. Vasja Bric, Mojca Kosmatin Fras in Zvonimir Gorjup, ki ga je nadomestila mag. Katja Oven, za področje fotogrametrije ter dr. Zoran Stančič in Andrej Bilc za področje daljinskega zaznavanja in fotointerpretacije.

V drugi polovici 90. let se je v okviru prenove študijev geodezije (projekt Tempus) katedra preimenovala v Katedro za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje in kljub naslanjanju pretežno na zunanje izvajalce ohranila dotedanji delež učnih vsebin v študijskih programih.

Leta 2002 se je na KKFDZ s polnim delovnim časom zaposlil doc. dr. Dušan Petrovič kot učitelj za področje kartografije, po letu 2005 in odhodu izr. prof. dr. Branka Janeza Rojca v pokoj je prevzel tudi vodenje katedre. Leta 2003 se je katedri s polnim delovnim časom priključila doc. dr. Mojca Kosmatin Fras na mestu učitelja za področje fotogrametrije. Dejan Grigillo je leta 2000 napredoval v asistenta za področji fotogrametrije in daljinskega zaznavanja. Sodelovanje z večino zunanjih izvajalcev se je prekinilo, ostala sta viš. pred. mag. Dalibor Radovan za področje kartografije in izr. prof. dr. Krištof Oštir za področje daljinskega zaznavanja. Katedra se je leta 2003 preselila v nove prostore in spet obudila strokovno in raziskovalno delo, ki je zastalo za celo desetletje. Do leta 2008 so izvajali vaje še strokovnjaki iz prakse – Ana Kokalj z Ministrstva za obrambo in Marjana Duhovnik z Geodetske uprave; z Geodetskega inštituta Slovenije pa so prihajali Primož Kete, Anita Ipša, Vesna Dežman Kete, dr. Mihaela Triglav ter Urška Babič. Leta 2008 je bil na mesto asistenta za kartografijo nastavljen asist. mag. Klemen Kozmus Trajkovski. V letu 2009 sta se katedri pridružila doc. dr. Tomaž Podobnikar za tri leta s skrajšanim delovnim časom ter mlada raziskovalka Anja Vrečko. Še leto kasneje se je na projektu kot raziskovalec zaposlil asist. Matevž Domajnko, katedra po je dolgih letih spet pridobila tehničnega sodelavca s polovično obremenitvijo, Janeza Goršiča. V raziskovalnih in strokovnih nalogah pri katedri pa aktivno sodeluje tudi asist. Tilen Urbančič.

zaposleni telefon email
asist. dr. Urška Drešček, univ. dipl. inž. geod. +386 1 4768 561 urska.drescek@fgg.uni-lj.si
asist. Veronika Grabrovec Horvat veronika.grabrovec-horvat@fgg.uni-lj.si
doc. dr. Dejan Grigillo, univ. dipl. inž. geod. +386 1 4768 654 dejan.grigillo@fgg.uni-lj.si
doc. dr. Mojca Kosmatin Fras, univ. dipl. inž. geod. +386 1 4768 552 mojca.kosmatin-fras@fgg.uni-lj.si
doc. dr. Klemen Kozmus Trajkovski, univ. dipl. inž. geod. +386 1 4768 648 klemen.kozmus-trajkovski@fgg.uni-lj.si
doc. dr. Dušan Petrovič, univ. dipl. inž. el. , inž. geod. +386 1 4768 543 dusan.petrovic@fgg.uni-lj.si

Skip to content

Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

Nastavitve piškotkov na tem spletnem mestu so nastavljene na "dovolite piškotke", da vam omogočijo najboljšo možno izkušnjo brskanja. Če še naprej uporabljate to spletno mesto, ne da bi spremenili nastavitve piškotkov, ali če spodaj kliknete "Sprejmi", se s tem strinjate.

Zapri