Katedra za operativno gradbeništvo (KOG)

Zametki Katedre za operativno gradbeništvo (KOG) segajo v leto 1972, ko je začel Edo Rodošek honorarno predavati predmet Organizacija gradbišča. Leta 1977 je bil izvoljen za izrednega profesorja, 1981 je opravil doktorat in 1983 postal redni profesor. Vzporedno s tem je bil predmet Organizacija graditve vključen v skupni del programa, še dva sorodna predmeta pa v okvir Prometne smeri.

Kasneje se je KOG razrasla v samostojno organizacijsko-tehnološko smer s skupno osmimi predmeti, štirimi rednimi sodelavci (Rodošek, Zupančič, Srdič, Štublar), štirimi zunanjimi sodelavci (Pšunder, Golob, Bošnjak, Gostiša) in dvema mladima raziskovalkama (Nagode, Romavh). Po letu 1996, ko je vodenje katedre prevzel Dušan Zupančič, so katedro sestavljali trije stalni člani (Zupančič, Srdič in Nagode) in dva zunanja (Pšunder in Banovec).

Od leta 2006 vodi Katedro za operativno gradbeništvo Jana Šelih. V tem obdobju smo sodelavci katedre Srdić, Pšunder, Kern, Banovec in Kryžanovski.

Pedagoško delo

Člani katedre smo predavali in vodili vaje za skupno osem predmetov na visokošolskem, višjem in študiju ob delu na FGG v Ljubljani, na podiplomskem študiju Fakultete za arhitekturo v Ljubljani ter Gradbenih fakultetah v Mariboru, Zagrebu in Skopju.

Na KOG poučujemo predmete na dodiplomskem univerzitetnem in visokošolskem študiju (Organizacija gradbenih del, Gradbeno poslovanje, Operativno planiranje, Management v gradbeništvu, Gradbena regulativa, Zagotavljanje in kontrola kakovosti) ter podiplomskem študiju (Sistemi zagotavljanja kakovosti v gradbeništvu).

Raziskovalno delo

Člani Katedre za operativno gradbeništvo se posvečamo tudi raziskovalnemu delu, predvsem na področju naprednih metod vodenja projektov s poudarkom na uporabi mehke logike na tem področju ter na področju upravljanja z obstoječim grajenim okoljem, kjer obravnavamo posamezen gradbeni objekt ali skupino objektov (gradbeni fond) z integralnega vidika oz. v vseh fazah življenjskega ciklusa (od zasnove objekta do njegove odstranitve). Pri tem uporabljamo različine večkriterijske metode odločanja.

Skladno z uporabo načel trajnostnega razvoja v gradbeništvu se raziskovalno ukvarjamo tudi z uporabo in razvojem metode analize življenjskega cikla (LCA) kot metode za odločanje med različnimi alternativnimi proizvodi v gradbeništvu tako na nivoju gradbenih objektov kot proizvodov.

Svoje delo tudi uspešno publiciramo. V obdobju od leta 2006 do 2008 smo sodelavci katedre objavili s področja operativnega gradbeništva šest člankov v mednarodno priznanih revijah ter 21 prispevkov v zbornikih mednarodnih kongresov.

Pri razvojno-raziskovalnem delu sodeluje katedra z Univerzo v Readingu (VB), Univerzo v Loughboroughu (VB), Univerzo v Aveiru (Portugalska), Univerzo New Brunswick (Kanada), Univerzo v Zagrebu (Hrvaška) in Tehnično univerzo Gediminas (Litva).

Trenutno smo člani KOG udeleženi v dveh evropskih projektih 7. okvirnega programa, bilateralnem projektu s Portugalsko in enem COST-projektu. Člani katedre tudi redno delujemo kot recenzenti evropskih in nacionalnih projektov.

Strokovno delo

Do leta 1996 so bili posamezni člani katedre nosilci dvanajstih večjih projektov za zunanje naročnike ter osemnajstih raziskovalnih nalog, od katerih velja omeniti zlasti naloge s področja razvoja in vzpostavitve modelov organizacije stanovanjskih objektov, optimizacije gospodarjenja s stanovanji ter stanovanjskim fondom, razvoja funkcionalnih in tehničnih standardov za projektiranje stanovanjskih objektov v Republiki Sloveniji ter integralnega določanja uporabne vrednosti stanovanjskih zgradb s pomočjo uvajanja sistema zagotavljanja kakovosti v vseh fazah življenjskega ciklusa. Katedra je sodelovala z različnimi strokovnimi in raziskovalnimi institucijami v devetih državah in OZN.

Člani katedre še naprej sodelujemo pri razvojnih nalogah na področju stanovanjskega gospodarstva, kot so npr. priprava podlag za različne pravilnike, ki spremljajo Zakon o graditvi objektov, in priprava podlag za določanje elementov neprofitnih najemnin in njihovih deležev glede na vrednost stanovanja.

Sodelovanje s Prometno-tehniškim inštitutom na FGG, ki je prisotno že od samega nastanka katedre, se poglobi pri projektih, vezanih na Nacionalni program izgradnje AC v Republiki Sloveniji. Delo je osredotočeno na različne študije ekonomske upravičenosti (npr. uvajanje novih cestninskih tehnologij ter sprememb cestninskih sistemov), večkriterijskih problemov odločanja (določanje prioritetnega vrstnega reda gradnje AC-odsekov) ter na problematiko vodenja projektov.

V okviru razvojnih dejavnosti, vezanih na vodenje gradbenih projektov, sodelujemo člani katedre tako pri projektih konceptualne narave, npr. izdelava različnih metodologij za kakovostnejše planiranje in realizacijo gradbenih projektov (upravljanje s tveganji, nadzor in kontrola projektov) kot tudi pri povsem aplikativnih projektih (Informacijski sistem DARS d. d., Projektni informacijski sistem – PIS).

Poleg tematike samega vodenja projektov se ukvarjamo tudi s področjem poslovnih procesov v gradbeništvu, npr. vzpostavitev sistema kakovosti ISO 9001 (DARS d. d.), z notranjo kontrolo izvajanja procesov v inženirskih podjetjih in s prenovo poslovnih procesov.

Člani katedre delujemo tudi kot recenzenti prispevkov različnih mednarodno uveljavljenih revij s področja operativnega gradbeništva.

  zaposleni telefon email
asist. dr. Matej Kušar, univ. dipl. inž. grad. 47 68 579, int. 579 matej.kusar@fgg.uni-lj.si
viš. pred. dr. Aleksander Srdić, univ. dipl. inž. grad. 47 68 576, int. 576 aleksander.srdic@fgg.uni-lj.si
prof. dr. Jana Šelih, univ. dipl. inž. grad. 47 68 575, int. 575 jana.selih@fgg.uni-lj.si
prof. dr. Roko Žarnić, univ. dipl. inž. grad. 47 68 669, int. 669 roko.zarnic@fgg.uni-lj.si