Pravočasna in zanesljiva hidrološka napoved je eden od najučinkovitejših preventivnih ukrepov za zaščito človeških življenj in lastnine pred poplavami. Kakovost hidrološke napovedi pa je odvisna od več dejavnikov, kot je npr. natančnost meteorološke napovedi, količina in kakovost meteoroloških in hidroloških podatkov, metode napovedi, organizacijska struktura nacionalnih hidroloških in meteoroloških služb, izmenjava podatkov s sosednjimi državami. Slednje je še posebej pomembno v primeru večjih porečij, ki se raztezajo čez več držav. Tak primer je tudi porečje reke Donave, ki se razteza kar čez 19 držav in je v tem pogledu največje mednarodno porečje na svetu. Pokriva več kot 800.000 km2 ozemlja, na katerem živi približno 81 milijonov prebivalcev. Med drugim Donava teče čez glavna mesta štirih držav, in sicer Dunaj (Avstrija), Bratislavo (Slovaška), Budimpešto (Madžarska) in Beograd (Srbija), ki so še posebej ranljiva in poplavno ogrožena.
Poplave v porečju reke Donave
Poplave so najbolj pogosta naravna nesreča v Evropi in ekonomska škoda zaradi poplav je največja med vsemi naravnimi nesrečami. V zadnjih 900 letih se je vzdolž reke Donave zgodilo 78 velikih poplav; 23 od teh se je zgodilo v 18. stoletju, pred izvedbo obsežnih protipoplavnih ukrepov (ICPDR, 2009). V zadnjih desetletjih se je pogostost poplav v porečju reke Donave močno povečala (npr. večje poplave v letih 2002, 2005, 2006, 2009, 2010, 2013 in 2014). Po letu 2002 je bil rekord vodostaja presežen kar trikrat. Scenariji Evropske agencije za okolje (EPA) pa napovedujejo da lahko poplavna škoda zaradi podnebnih sprememb do leta 2100 naraste za 40 % in število ljudi, prizadetih v poplavah, za 11 %. Vse to kaže na potrebo po učinkovitejšem in usklajenem regionalnem in čezmejnem sodelovanju pri napovedi poplav.
S projektom do celovitega pregleda nacionalnih sistemov za napovedovanje poplav in vzpostavitve skupnega hidrološkega informacijskega sistema za izmenjavo podatkov
Zanesljivi in popolni meteorološki in hidrološki podatki so osnova za napovedovanje poplav. Zgodnje in pravočasno obveščanje je najučinkovitejši ukrep za zaščito človeških življenj in lastnine pred poplavami. Tudi z ekonomskega vidika je to najbolj učinkovit negradbeni ukrep, v katerem pa se močno odraža načelo solidarnosti, saj je v primeru čezmejnih porečij potrebno tesno sodelovanje med državami v regiji.
Porečje reke Donave. (Vir: https://www.danubegis.org)
Glavni cilj projekta DAREFFORT (okrepljeno sodelovanje pri napovedovanju poplav v porečju reke Donave; http://www.interreg-danube.eu/approved-projects/dareffort) je bil izdelati celovit pregled kompleksnih nacionalnih sistemov za napovedovanje poplav in ledu ter odpraviti pomanjkljivosti obstoječih praks napovedovanja ter izboljšati izmenjavo in razpoložljivost hidroloških in meteoroloških podatkov med sodelujočimi državami z vzpostavitvijo Donavskega hidrološkega informacijskega sistema (Donava HIS). Glavni poudarek projekta je na povečanju dostopa do evidentiranih hidroloških podatkov o pretokih (in oblikovanju ledu) ter zagotavljanju usklajenega prenosa podatkov za vse države porečja reke Donave.
Rezultati projekta bodo omogočili odpravo pomanjkljivosti obstoječih praks napovedovanja poplav, strokovnjaki in oblikovalci politik pa bodo spoznali prakse in potrebe v drugih državah in pridobili celovit pregled nad kompleksnimi sistemi napovedovanja. Usklajevanje različnih potreb pri napovedovanju poplav v posameznih državah je izziv, ki ga je mogoče rešiti le s strokovnim povezovanjem. Projekt je okrepil temeljno mednarodno sodelovanje s pripravo smernic za trajnostno izmenjavo podatkov in uskladitev protokolov za izmenjavo podatkov na ravni Podonavja kot najbolj stroškovno učinkovite rešitve, ki bo zadostila sedanjim in prihodnjim potrebam za učinkovitejše napovedovanje poplav.
Doprinos slovenskih strokovnjakov
Pri projektu smo sodelovali hidrologi s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani skupaj s strokovnjaki ARSO in MOP. Naša glavna naloga, kot vodilnega partnerja delovnega sklopa 3, je bila med drugim priprava celovitega pregleda sistemov za napovedovanje poplav v posameznih državah porečja reke Donave ter v nadaljevanju priprava vizije za skupno sodelovanje vseh držav Podonavja. Poleg tega pa smo v sklopu projekta pripravili tudi dva učna modula na temo meteorološkega in hidrološkega monitoringa ter napovedovanja poplav in opozorilnih sistemov, ki sta namenjena tako strokovnjakom kot študentom v izobraževalne namene. Vsi učni moduli projekta so prostodostopni na spletni strani: https://dflearn.environ.hu/login/?lang=en.
Poplave Kamniške Bistrice, ki je tudi del Podonavskega porečja, leta 2007. (Foto: M. Šraj)
Osnovni podatki o projektu:
- Projekt DAREFFORT – Danube River Basin Enhanced Flood Forecasting Cooperation (INTERREG Danube Transnational Programme)
- Vodja projekta: izr. prof. dr. Mojca Šraj (UL)
- Partnerji: OVF, STASA, ECONOMICA, SWME, SHMU, CW, NIHWM, NIMH BAS, UL, UHMC, ICPDR, MFAT, ARSO, MOP, JRC, WMO, ISRBC, BMNT, STMUV, CHMI, RHMSS in SHSM
- Financer: Evropska unija + lastna udeležba
- Vrednost slovenskega dela projekta: 171.300,00 EUR (celoten projekt 1.351.898,63 EUR)