Skupina raziskovacev na Oddelku za okoljsko gradbeništvo (Marko Balgojevič, Blaž Stres, Gašper Rak, Sabina Kolbl Repinc, Benjamin Bizjan) je v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Kemijskim inštitutom, Fakulteto za strojništvo in Inštitutom Jozef Stefan v reviji Ultrasonics Sonochemistry objavila znanstveni članek z naslovom: Preliminarna analiza: Vpliv rotacijskega generatorja hidrodinamske kavitacije na reologijo in donos metana v blatu čistilne naprave
Kratek povzetek: Rahlo kislo (pH 5,1) odpadno blato z vsebnostjo suhe snovi (SS) 4,7 % je bilo obdelano na laboratorijskem »pinned« disk rotacijskem generatorju hidrodinamske kavitacije (PD RGHK). Preučevali so vpliv štirih rotorskih diskov z različnim številom enot za generacijo kavitacije (EGK): 8-pinov, 12-pinov, 16-pinov in 8-prizm. Učinek hidrodinamske kavitacije (HK) so analizirali z vidika reoloških lastnosti, površinske napetosti, sposobnosti dehidracije in porazdelitve velikosti delcev. Po 30-ih kavitacijskih prehodih se je sposobnost dehidracije odpadnega blata znatno zmanjšala, kar je povzročilo več kot dvakratno povečanje časa kapilarnega vleka (CST). Vsi režimi so bili uspešni pri dezintegraciji večjih delcev na manjše. Po kavitaciji odpadnega blata je bila izmerjena rahlo povečana površinska napetost. Kavitirani vzorci so pokazali ničelno strižno viskoznost, v nasprotju z neobdelanim vzorcem, kjer viskoznost z zmanjšanjem strižne napetosti narašča. HK ni izboljšala donosa metana. Ugotovljene so bile statistično signifikantne korelacije med fizikalno-kemijskimi lastnostmi in viskoznostjo pri nizki strižni napetosti. Čeprav ni bilo opaznih razločljivih statističnih razlik v karakteristiki odpadnega blata, so vidni nekateri trendi med preučenimi zasnovami EGK, kar zahteva nadaljnje raziskave.
Povezava do objave: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1350417724001913