V četrtek, 9. novembra, je potekal posvet Naravne nesreče v Sloveniji 2023, na katerem so se zbrali strokovnjaki, ki so z različnih perspektiv analizirali letošnje poplave in razmišljali o korakih, ki jih bo še treba narediti. Med njimi je bil tudi prof. dr. Matjaž Mikoš s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Po poročanju Dnevnika je na posvetu poudaril, da nas je pri letošnjih poplavah presenetilo to, da ni šlo samo za vodo, ampak je bilo tudi ogromno lesa in rečnih sedimentov. Težavo vidi predvsem v tem, da poplavne karte upoštevajo samo vodo, zato nimamo podatkov za oceno ogroženosti.
»Mislim, da je glavni pristop za okrepitev odpornosti proti poplavam v tem, da damo vodi več prostora. To je seveda velik finančni zalogaj; potreben bi bil obsežen odkup zemljišč. A šele takrat se bomo lahko pogovarjali o povečanju poplavne odpornosti. Praksa v tujini kaže, da moramo okrepiti odgovornost tistih, ki izdajajo ali dajejo soglasja za gradnjo. Mislim, da bi morali prenoviti pravila za izdajo gradbenih dovoljenj. V tujini imajo ogromno smernic glede primerne gradnje. Tudi pri nas imamo takšno prakso, vendar ni zapisano, in to moramo urediti.«
Celoten članek je naročnikom dosegljiv na tej povezavi: https://www.dnevnik.si/1043037047/Slovenija/stroko