V začetku meseca avgusta so Slovenijo prizadele hude poplave, ki so povzročile nepopisno škodo. Zdaj se v javnosti pojavljajo številna vprašanja, kako bi lahko takšno naravno katastrofo preprečili in kako bi lahko ravnali drugače. Svoj komentar je na to temo v intervjuju za Finance podal tudi izredni profesor dr. Mitja Košir s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Kot je v intervjuju dejal, izvirni greh nedavnih poplav niso bili uporabljeni materiali ali način izvedbe, temveč gradnja na področjih, kjer je nevarnost poplav velika: »Graditi poplavno varno je do neke mere mogoče, ampak nima smisla graditi objekte in infrastrukturo tako, da lahko kljubuje tako ekstremnemu dogodku, kot so bile poplave, saj je predrago. Najboljša protipoplavna zaščita je zastonj. Torej – ne graditi na poplavnih območjih oziroma s primernimi infrastrukturnimi ukrepi zmanjšati ogroženost tam, kjer se to da.« Profesor dr. Košir težavo vidi tudi v tem, da vsaka občina dela nekaj po svoje, saj bi vsi radi živeli poleg potoka ali reke. Kot pravi, bi se pred podtalnico lahko zaščitili, ampak bi morali vkopano klet zgraditi kot obrnjen bazen: »A če v normalnem stanju nivo podtalnice ni tako visok – zakaj bi šel to delat? Strošek je precej višji in ni upravičljiv, razen, ko te doletijo takšne poplave.« Zato poudarja, da je prvi tehnični ukrep za zaščito pred podtalnico in poplavami preveritev, da nismo na poplavnem območju ali na območju podtalnice. Prav tako velja za plazove. »Graditi je treba tam, kjer se ti pojavi ne pričakujejo.«
Izredni profesor dr. Mitja Košir je v intervjuju odgovoril tudi na vprašanje, kako stavbo čim hitreje in čim bolje sanirati. »Po tistem, ko so poplavljeni deli stavbe očiščeni, jih je najprej treba dezinficirati in posušiti. Imamo srečo v nesreči, da je poletje, saj so relativno visoke temperature, zaradi sončnega sevanja pa tudi difuzijski tok v notranjosti, ki bo pripomogel k izsuševanju stavbnega ovoja. Res pa je, da je nekatere dele stavbe, ki so bili prepojeni z vodo, najbolj smiselno odstraniti in zamenjati z novimi.« Kot je prof. dr. Košir dejal, težavo pri sušenju najbolj predstavljajo materiali, ki imajo visoko vodovpojnost, kot so vlaknaste zvočne izolacije, vlaknaste toplotne izolacije in celulozne izolacije.
Celoten članek je naročnikom dosegljiv na tej povezavi: https://nepremicnine.finance.si/nepremicnine/z-gradbenimi-ukrepi-ne-naredimo-kaj-dosti-ce-zgradba-stoji-na-poplavnem-obmocju/a/9015936