Osnovni podatki:

Naslov v izvirniku: Povezljivost prostorskih podatkov uradnih evidenc s podatki katastra nepremičnin
Sodelavci: Marjan Čeh, Anka Lisec, Jernej Tekavec, Peter Golob, Bujar Fetai, Barbara Trobec, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek, Gregor Čok, Edvard Mivšek, Lucija Krajnc, Ajda Kafol Stojanović, Eva Primožič, Tanja Skumavc, Mihaela Triglav Čekada, Niko Čižek, Vidmar Saša
Trajanje: 24 mesecev

1. 9. 2021 – 30. 8. 2023

Šifra: V2-2156
Vodilni partner: UL FGG
Vodja projekta: doc. dr. Marjan Čeh (UL FGG)
Partnerji: Geodetski inštitut Slovenije (GI)

Geodetska družba, geodezija, informatika in storitve, d.o.o.

Finančni vir: Javna Agencija za raziskovalno dejavnost RS

Geodetska uprava Republike Slovenije

Ključne besede: uradne evidence, katastri, nepremičnine, položajna izboljšava podatkov, položajno povezovanje podatkov, infrastruktura prostorskih podatkov

Opis:

Učinkovito, racionalno upravljanje uradnih evidenc nepremičnega premoženja vsebuje prostorsko (položajno) povezovanje in usklajevanje katastrskih podatkov z drugimi javnimi evidencami. Zemljiški kataster je dinamična evidenca, kjer se dnevno spreminja veliko število vpisanih podatkov, posledično se s tem spreminja geometrična oziroma grafična podlaga za vse ostale podatkovne nize, ki se navezujejo na katastrsko vsebino. Dinamično spreminjanje geometrije enot nepremičninskih pravic na zemljiščih zaradi sprememb mej stvarnih pravic ter posledičnih posodobitev katastrskih podatkov (katastrske ureditve in preureditve) in lokacijskih izboljšav parcelnih podatkov zahteva prilagajanje in usklajevanje drugih, na kataster smiselno vezanih prostorskih zbirk podatkov na primer namenske rabe prostora (NRP). Lokacijska izboljšava katastra za teritorij celotne Slovenije je bila zaključena konec leta 2020. V okviru tega projekta je bila prvič izvedena izboljšava točnosti koordinat lomov mej zemljišč in hkrati integracija raznolikih katastrskih podatkovnih virov. V raziskovalnem projektu bomo podali metodologijo za vzpostavitev trajne povezanosti geometričnih podatkov, ki je predpogoja za učinkovito položajno prilagajanje v primerih uradnih sprememb položaja v eni ali drugi evidenci. Razvoj prototipne metode za dinamično posodabljanje drugih evidenc o nepremičninah, za katere je potrjena primernost neposredne položajne povezanosti z geometrijo katastra bo utemeljen na predhodno opredeljenem načinu usklajevanja. Na izbranih testnih območjih bomo analizirali namensko rabo prostora ter izvedli pomensko interpretacijo na lome mej katastrov. Pri izboru testnih območij bomo upoštevali kriterij kakovosti katastrov (grafični in numerični kataster) ter razdrobljenost in raznolikost namenske rabe (urbana območja, priurbana območja, podeželska območja). Testna območja bomo izbrali v različnih občinah (različna kakovost NRP oz. OPN). Izvedli bomo analizo geodetskih in geoinformacijskih vidikov ter prostorsko-načrtovalskih vidikov. V fazi 1 bomo podrobno proučili obravnavano problematiko z upoštevanjem dosedanjih teoretičnih in strokovnih dognanj geodetske, katastrske, planerske in geoinformacijskih strok, pri čemer bomo analizirali podatkovne vire, glede na različne sistemske vrste katastrov, podrobno vrsto spremembe/storitve v katastru, na raznovrstnih območjih namenske rabe. V fazi 2 bomo opredelili kriterije ustreznosti in postopek za odkrivanje mikro pomenske ustreznosti/neustreznosti položajnega sovpadanja (FGG KPP, GIS), z vidika katastrskih operacij urejanja in preurejanja mej ter z vidika prostorsko načrtovalskih načel. Analizirane različne vrste sprememb geometričnih podatkov, evidentiranih v sistemu zemljiškega katastru na osnovi projektov (elaboratov) katastrskih storitev, bodo podale usmeritve za določanje kriterijev odločanja o dopustnosti oziroma nedopustnosti prilagajanja meja ostalih evidenc s posodabljanjem položajev katastrske geometrije. Z navedenim postopkom bo rešen prvi obravnavan problem in sicer neopredeljenost lomov mej prostorskih podatkov v drugi evidenci (npr. namenske rabe) glede položajne, geometrične identičnosti s podatki geometrije katastrskih lomov mej zemljišč. V fazi 3 bomo razvili prototip tehnološke rešitve za podporo odločanju o dopustnosti oziroma nedopustnosti položajne povezanosti podatkov geometrije lomov mej dveh testno obravnavanih geoprostorskih tematik (kataster, namenska raba).

S predvidenimi metodološkimi prijemi bomo opredelili postopke in kriterije za usklajevanje statične geometrije drugih evidenc z dinamičnim posodabljanjem položajev katastrske geometrije. Z izvedbo navedene metodologije predvidevamo znatno povečanje učinkovitosti povezovanja geometričnih podatkov katastrov in drugih nepremičninskih evidenc.

Ključni cilji:

Splošni cilj naloge je pripraviti usmeritve in tehnične rešitve za povezovanje geometrije katastra z drugimi prostorskimi evidencami, ki so izvorno povezane s katastrom, tako, da jih položajno uskladimo in trajno povežemo ter s tem zagotovimo njihovo večjo funkcionalnost ter usklajeno posodabljanje.

Cilj 1: Ugotoviti učinkovit način za primerjanje, odkrivanje pomenske ustreznosti položajnega sovpadanja ali utemeljenosti položajnih razlik geometrije primerjanih vektorskih slojev lomov mej (točk)

Cilj 2: Razvoj prototipne metode za dinamično posodabljanje drugih evidenc o nepremičninah, za katere je potrjena primernost neposredne položajne povezanosti z geometrijo katastra 

Cilj 3: Razvoj tehnološke rešitve za bolj učinkovito povezovanje prostorskih podatkov

Delovni sklopi:

  1. SVEŽENJ: Teoretična izhodišča, sinteza literature in analiza podatkovnih virov  
  2. SVEŽENJ: Opredelitev postopka in kriterijev položajnega sovpadanja
  3. SVEŽENJ: Razvoj prototipa tehnološke rešitve